Prvo noč sem tudi prespal pri njih potem pa šibnem po Korziki. Cilj je bilo videti tisto kar še nisem uspel v dveh obiskih prej in pa seveda SOTA aktivacije.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. dan TK/TK-038 - Cima di Calleruccio
Zvabi me še neaktiviran vrh v vzhodnem delu otoka. Dobrih 1000 višinskih metrov in zavetrje je bilo kot nalašč. Nažalost je bilo pa na vrhu še veliko vetra.
Na začetku takoj rampa, a je veljalo bolj za štirikolesnike.
Pot je dobro označena tudi s takimi tablami na vsekih 100 višinskih metrov. Možna da imajo tukaj kak tek ali podobno.
Na cca 1500m nmv. tale kočica, zraven klopce. Očitno precej dobro obiskano. Notri je malo desk za prespati, zunaj pa klopce.
Na vrhu je bilo zelo vetrovno in zeloooo mraz.
Razgleda je bilo kar nekaj, lepo so se videle Korte.
Še ene iz druge strani. Naredim solidno število zvez, z dolgimi premori, saj sem si moral ogreti prste.
Navzdol se vračam po JV strani. Tukaj celo nekaj vrvi kot zavarovanje. Zanimivo je, da sem gor hodil po sledeh predhodnika sicer samo eden ampak bil je, glede na do da sem bil po večini sam na vrhovih.
Table s prečrtanimi napisi. Tipično za ta del. Sicer pa je tudi precej političnih napisov.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. dan TK/TK-068 - Punta di Compolelli in pa TK/TK-062 Malpassu
Tudi te dva vrha sta bila še neaktivirana. Najprej na TK-068, sicer malo daljši pohod višincev pa niti ne veliko.
Pot je vseskozi markirana, naprej gor pa so postavljani možici, tako, da ne morete zgrešiti.
Sota zastavica na vrhu. Postavim res čisto na vrhu na gmoti skal.
Še ena iz tega
Tukaj pa že na drugi vrh, ki se ga bom najbolj zapomnil. Šel sem po brezpotju po teh skala in potem zopet čez grmovje na še večje skale in na vrh.
Vrh je dejansko posut z ogromnimi skalami, premera tudi 10m in je zelo težko skakati in laziti preko njih. Če padete v kako luknjo med njimi vam praktično ni pomoči. Zaradi oblike in nekje tudi spolzkosti nebi mogli priti ven. Zato predlagam, da se na take vrhove odpravite vsaj v paru.
Problem je bil tudi postavitev vertikalke, nikamor ne moremo zapičiti, vse je zaobljeno, gladko luknje pa zelo velike tako da vertikalka tudi pogledala nebi ven.
Na vrhu je tudi star opuščen oddajnik. Kot sem videl je služil FM oddajanju na radijskih frekvencah od 88-108MHz
Nazaj je šlo malo lažje, saj sem približno naštudiral kje moram iti a je bilo še vseeno zahtevno. Dobi me tudi nevihta z snegom in strelami, tako da sem nekaj časa prevedril na sedlu. Čeprav sem štartal zgodaj, sem se komaj uspel vrniti do noči. Skratka zahtevno.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3. dan TK/TK-155 Tour de Turghiu (Capo Rosso)
To sem si pa že nekdaj želel obiskati in sem tudi šel. Na zahodnem delu je in priporočam vsem. Na vrhu je tudi stražni tako imenovani genoveški stolp, katerih je po otoku ogromno, a te je poseben ker leži res na izpostavljenem rtu z rdečim kamenjem pa še SOTA je
Za vrh boste od parkirišča porabili kake 2uri, ni blizu ampak je zelo lepo.
Po hribolazenju se odpeljem še na plažo in si privoščim kosilo.
Po kosilu pa krenem preko mesta Porto proti prelazu Col de Vergio v čisto drugo okolje. Prespim v mestecu Calaccucia, natančno v Lozzi, tik pred vrati kampinga Monte Cinto, saj je bilo vse zaprto in nikogar okoli.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. dan TK/TK-025 Capu a Cuccula
Po slabo prespani noči sem si zaželel še zimske aktivacije, zato se odpravim nazaj na Col de Vergio kjer parkiram. Nadenem si dereze in v pravih zimskih razmerah na dvtisočak, v upanju, da se bodo megle razkadile in da bo razgled na najvišje vrhove Korzike.
In res je bil
Col de Vergio v večeru
V ozadji se lepo vidi Paglia Orba. Nekaj časa je krožil tudi helikopter, ker so imeli verjetno reševanje.
Vertikalka je kar privezana za križ na vrhu z vetrovko.
Tokrat sem imel samo svoj mali QRP-jček. Saj je bila vsaka kilca preveč za take razmere. Pot je nekako označena z možici to je pa vse.
Ko sem se vračal sem srečal domačina, ki je tudi napadal vrh, vendar dvomim, da je uspel, ker je bil dokaj neprimerno oblečen.
Še to, ta vrh bo verjetno tudi brisan, kot sem videl je napaka saj je sosednji vzhodni vrh višji
Po naporni aktivacij pa je sledil še ogled Restonike. Pač nisem še bil in v tem času je res mirna, turistov namreč ni.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5. dan TK/TK-116 Monte Grofiglieta in TK/TK-135 Punta di Gulfidoni
Še ena od mojih želja je bila, da obiščem Cap Corse ali pomol Korzike na severu. Če po pravici povem nič kaj posebnega. Če si na soti je mogoče še najboljše, vsaj vidiš lahko veliko.
Zajtrk verjetno na zadnji severovzhodni plaži - Tamarone. V ozadju lepo vidna Elba in Pianosa
Tamarone
Na vrhu TK/TK-116
Sledil je povratek na sedlo in potem naprej na TK/TK-135
Gobe imajo tudi
Proti vrhu, tam levo zadaj. Cca 1h sem potreboval.
Na vrhu razprostim kar precej radialov. Ne vem, očitno se je poznalo naredil sem precej zvez.
Za oba te dva vrhova je izhodišče sedlo oz prelaz Col de Santa Lucia kjer je ogromno parkirišče in informativna tabla. Takoj ob parkirišču je stara cerkev nad cerkvijo pa še en genoveški stolp.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. dan TK/TK-136 Monte in TK/TK-150 Monte Sant'Angelo
Jutro v avtu, PC sem uporabljal ker sem talal pike v CQWW tekmovanju.
TK-136 je naj severnejša SOTA na otoku. Nič kaj posebnega. Zanimivi so mi bili predvsem lovci na ptiče. Vsi v odsevnikih, verjetno zato, da se med sabo ne nafilajo z šrotom
Vračam se nazaj proti Algajoli, spotoma se odločim, da še iz višine pogledam vinorodni del otoka - okolico Saint Florenta
Zaliv Saint Florent
TK/TK-150 Pot v prvem delu zelo zaraščena a dobro vidna.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zadnji dan preživim z ekipo TK0C kjer pomagam pri pospravljanju anten. Fantje so zopet evropski prvaki in ponovno so postavili evropski rekord tokrat v M/M kategoriji, res čestike, še posebej iz vidika, da se vse pripelje praktično samo v dveh kombijih.
Korzika je divja, zelo divja zato zelo previdno z aktivacijami. V večjem delu so skale, če so mokre, precej spolzke. Navadite se tudi na to da, če je pot na sotlasu označena kot "markirana" to ne pomeni da so tam markacije, lahko so samo možici ali pa jih sploh ni.
Še neaktivirani vrhovi so z razlogom še neaktivirani. Nekje je samo grmovje in se je le stežka prebiti skozi. Običajno so tudi precej oddaljeni od prometnic.
Ljudje tukaj pač ne marajo preveč turistov, jaz nisem imel nobenih težav a v kaki sezoni zna biti zanimivo. Ogromno je prepovedi za spanje avtodome itp. Uživajte pač kolikor se pač da, tako kot sem jaz.
Hvala vsem S5, ki ste se potrudili in naredili kak QSO z mano.