verjetno je zelo malo sotašev, ki ga nebi poznali. Slivnica je primerna tudi za "turbosotaše" in SOTA kolesarje saj tik pod vrh pripelje široka cesta.
Jaz sem jo tokrat napadel kor "parasotaš" vendar polovično uspešno.
Sam sem dostopal iz Martinjaka, če sem bolj natančen, parkiral sem na gozdni cesti tik nad vasjo. Prostor ni ravno namenjen parkiranju a ga je veliko in nikogar se ne ovira. Prvi del poti grem proti vzhodu po gozni makadamski poti, kje zagledamo smerokaz (glej 1. sliko).
Pot je dobro markirana in se prvih nekaj sto metrov dokaj strmo vzpenja, kasneje se pa položi in se priključi na pot, ki pelje iz Grahovega.
Od tega križišča pa do vrha je še slabih 10 min hoje.
Na vrhu štempiljka, klopca, pa polno stolpov. Tistega od mobilnih operaterjev sem seveda slišal tudi v mojem QRP-ju, zato sem imel nekoliko težav
s sprejemom, a je vseeno šlo precej vredu. Težave sem imel predvsem na 30m obsegu.
Prostora je več kot dovolj, vendar se bomo morali, če bomo delali na KV, predvsem ob vikendu zaradi obiskovalcev malce umakniti bolj zahodno, saj želimo imeti mir in z svojimi žicami ne ovirati drugih.
Vračam se do koče, kjer trenutno deluje "self service" in nato naprej na padalsko vzletišče. Veter ni bil ugoden, zato se po isti poti vrnem v dolino.
