Zopet pogrešam slike pri opisih, pa tudi kak opis več nebi škodil a kaj ko pa tudi aktivacij ni bilo prav veliko s tega hriba. Pot pristopa si zato začrtam kar v mislih.
Parkiranja na žalost ni prav dosti na voljo v tem koncu, a se za kak avto zmeraj plac najde. Kje sem parkiral in kako sem hodil se vidi najbolj po sliki. Pot je skozi gozd, po dokaj strmem terenu, deloma so celo vlake. Ena od teh pelje dokaj blizu pod vrhom.
Vrh je poraščen (3. slika). Označuje ga rumen železen kol, zraven pa je na tleh ležala tabla - preprost pladenj na katerem je bil napis (2. slika). Postavitev vertikalke ne predstavlja veliko težav, vendar je pa potrebno malo gomazenja po podrasti.
Na KV nič posebnega, UKV pa me preseneti, saj kljub zaprtosti vrha v vse smeri naredim kar nekaj zvez na dveh metrih. Poznalo se je tudi to, da sem s seboj vzel PA in »vitkega Jima«.
No kot posebnost te aktivacije pa je bila tudi to, da mi je družbo delal Ron, ki je potrpežljivo čakal na pravo hribovsko pojedino.
