Do vrha te male vzpetine nas pelje asfaltna cesta. Ta luksus sem izkoristil tudi sam, saj ni bilo nobenega interesa pri ostalih članih
družine, da bi hodili v hrib pri 35 stopinjah celzija. Seveda se je bilo potrebno simbolično sprehoditi tistih 150m, vendar to ni bilo niti za kapljico znoja.
Vrh nudi ogromno sence, ogromno klopc kjer si mirne volje lahko postaviš ogromne antene. Lokacija je več kot odprta v vse smeri in nudi tudi lep
razgled v sosednje dežele. Izjemno lokacijo, ki se v radioamaterskem pogledu ne da primerjati niti s Triglavom,Slavnikom,... izkorišča tudi Ljubo S53O saj si je blizu vrha postavil kar nekaj antenskih sistemov.
Kljub lepi nedelji in to sredi dneva sem bil presenečen nad precejšnjim odzivom na frekvencah. Le na dveh metrih sem naredil samo eno zvezo in to celo S2S z S59DDR/p.
73!
Skozi koruzna polja na vrh.
