Po sobotni dopoldanski rabuti ( prostovoljno vaško delo) je sledil odhod po klancih proti prvemu cilju, Staremu tabru nad Povirjem S5/BR-024. O tem, kako me je ulovila nevihta s točo si niti ne upam pisat. Po dveh urah vsega hudega, ko je bila razen mokrega telesa še najbolj na preizkušnji človekova psiha, se je vreme končno toliko pomirilo, da sem lahko nadaljeval proti vrhu. Moker do kože in še malo bolj, sem bil najbolj vesel zadnjega vzpona, ko se je zaradi napora ob nošnji SOTA nahrbtnika in bicikla, ki ni in ni hotel sam v strmino, telo segrelo za toliko, da so se cunje na meni začele sušit same od sebe. Enostavno povedano; bilo je lepo.
Po končani aktivaciji Starega tabra je sledila pot na kokoško, kjer ima moj RK tekmovalno lokacijo. To je seveda pomenilo el.pečico za sušenje oblek, vodo za kafe v kanticah in pa cel kup toplih ex. JLA dek. Ko sem se zavil v tri od njih me je zbudilo šele jutro, čez osem ur.
Nedelja se je začela z obiskom Velike Doline pri Škocjanskih jamah. Sledilo je kafe in čokolada v Divači, ogled prve vetrne elektrarne v Sloveniji na Griškem polju pri Dolenji vasi ter vzpon na Ter.
Medtem, ko so SOTA zveze lepo kapljale v log, so se ponovno mokre nogavice in kolesarski čevlji na toplem soncu počasi sušili.
S 16 kg težkim SOTA nahrbtnikom in 17 kg kolesom je bilo prepeljano 78 km tako asfaltnih kot makadamskih poti in stez, premagano je bilo 1400 višinskih metrov in pedala so se vrtela 6 ur in 40 minut.
Koliko zrn toče sem v tisti nevihti dobil po buči, sem kmalu nehal štet.
Več slik je na tej povezavi.
https://picasaweb.google.com/s53x.sota2 ... 4011947202
Več kot dve uri posnetega video materiala še čaka na obdelavo. Ma pride sigurno.
Miloš, S53X
... Lep, lep ...
. Je vse posneto s tisto malo "žverco", ki smo si jo v nedeljo ogledovali?