Dandanašnji je obisk dokaj boren, morda bi bil potreben mali namig, pa bi ponovno očistili okoliško drevje, da bi bilo kaj dela tudi za oko, ne le za pljuča.
Vedno, ko se potikam po Trnovskem gozdu, se spomnim nekaterih dobrih spisov, ki govorijo o brezpotjih v teh prostranih gozdovih. In mi gre kar malo na smeh. Saj tu sploh ni nobenega brezpotja, če bi se še tako trudili, vedno pridemo kaj hitro do take ali drugačne poti. Precej poti so naredili še v rajni A-O monarhiji, pot iz našega konca, iz Zadloga preko Male gore in Tisovca do Male Lazne (in še marsikatero), pa so zgradili med I. svetovno vojno, ko so Italijani v šesti ofenzivi presekali oskrbo bojišča po soški železnici. Seveda takrat ni bilo DARS-a, vse se je naredilo zelo hitro in kvalitetno, te ceste še danes s pridom uporabljamo!
Lahko parafraziramo: zaradi obilice poti, je zgrešil stezo. In to je pri naših popotovanjih hitro
nerodno. V vseh desetletjih sem pretolkel marsikatero stezo, tako varljivo, kot je tukaj, pa je malo kje. Seveda ne za eksperte, ki celo brez karte najdejo prenekateri vrh.
Ti kraji so precej oddaljeni od običajnih poti. Že iz naše luknje potrebujemo ogromno časa, da pridemo na izhodišče katerega od teh TK gričev. Kdor ima v načrtu kakšno jesensko aktivacijo, mu predlagam, da združi več hribov. Opisal sem dostop do TK-006 in TK-040, zato sva z bratom izbrala za dostop na Mrzovec isto pot, le da sva jo zaradi firbca še malo podaljšala.
Kdor se bo odločil za »trojčka«, mu priporočam pot, ki se odcepi desno navzdol malo pred potjo, ki jo opisujem kot primerno za »osvojitev« Praproti. Kraj se imenuje Na Vratcih, koordinate pa so 45 57 13,2 13 49 15,85. (pot je narisana z vijoličasto barvo, ključna mesta so označena s krogci)
Kakorkoli, nekako moramo priti na Preval, do točke 45 57 26,4 13 47 57,3 pa najsi gremo iz Male Lazne ali s Trnovega. Tu je malo neobičajna oznaka poti na naš hrib, drugih sploh nisem videl.
Pot je dobra, glede na videno, se da pripeljati daleč pod vrh. Letos so maline prav lepo obrodile in bo tudi za kosmatince nekaj priboljška. Tisti kupček ob poti je močno spominjal na njihov končni izdelek.
Pod vrhom pridemo na zaraščeno izravnavo, pot se nadaljuje proti severu, mi pa zavijemo levo in kjer se nam odpre obzorje, vidimo … no, midva nič, ker se je vse naokoli motovilila megla. Čaka nas še kratka pot po stezi v breg.
PPS postaviva v kamenju ob piramidi. Za navaden dan je bilo na bandu kar živahno. Tudi raporti so bili zanimivi. Od 519 – verjetno je tako kazal S-meter, do 599FB. Kako se sliši 219, si pa ne predstavljam.
Škoda, da vreme ni bilo najboljše, še najzanimivejši je bil pogled na nedavno obiskane TK gričke.
Vrnila sva se preko Trnovega in Nove Gorice, malo sva si ogledovala, kaj bi bilo lepo obiskati v jesenskem času!
73 es cu Jurij, s57x