Pred leti sem se po teh koncih že potikal – tako, kar malo iz firbca. Ugotavljam, da je od takrat zraslo kup zapornic in ograj. Manjkajo le še table z opozorili »Najprej streljamo, potem pa vprašamo, kdo je«. Kolko so k temu prispevale horde vikendašov in spori z domačini pa naj presojajo drugi ...
Poti
Izhodišče:
Gre za »ta hitro aktivacijo«, zato želim vzpon pričeti nekje v okolici spodnjih postaj vlečnic. Avto pustim ob cesti in jo mahnem v pravi smeri. Drugod zaradi takih in drugačnih ograj niti ni možno (modra sled).
Dostop 1 (propadel):
Ob smučišču naj bi potekala markirana steza, na drugi strani pa tudi ena (rdeča sled). Ma ja - kar mislite si. Stezo sicer najdem, a se takoj name spravi priletni kmet, ki prav nerodno opleta z vilami. Razlaga, in na momente prav nerazumljivo blebeta, vse mogoče, kako ga nihče ne razume, kakšne probleme, da ima, kako mu vsi samo škodo delajo, ti presneti vikendaši, le kdo se jih je spomnil, in podobno.
»OK oča, saj ni problem. Ne grem tu gori. Ma, lahko poveste, kje vas ne bo motilo, morda tamle ob gozdu, kjer je robidovje in praprot?«
»A, to pa ne! Sam po mojem ne!«
»Ja kje se pa vaše neha?« In potem vse tijho je bilo ...
» Kaj boste pa sploh počeli gori s tem rorom? Tam pri vrhu je ena huda krava, vam ne morem garantirati varnosti.«
Ugriznem se v jezik in si mislim svoje. Me je že imelo, da bi omenil še kak prostor za napis na tistih tablah, ki jih tako radi postavljajo v teh koncih, in se obrnem nazaj proti izhodišču.
Dostop 2 (enostavno):
Vrnem se do avta in se odpeljem skozi Zaplano, mimo cerkve v smeri, ki jo je v sojem protočilu omenil tudi Miloš. Ha, tukaj sem pa že hodil. Sedaj bo pa to res postala turbo aktivacija. Sledite oznake za razgledni stolp na Planini in ne morete zgrešiti. Tam nekje pri Šuštarju pustim avto in kmalu se levo usmeri gozdna cesta, ki pelje do radijskega stolpa na vrhu Ulovke. Tudi s kolesom bi se dalo tu lepo priti do vrha, le ovire, ki jih je postavil »znanec« od malo prej, bi bilo potrebno preskočiti. Oznake vrha ne najdem, najviši del pa se skriva ravno tam nekje pod kolesom desne vlečnice.
Ena od preprek
Na bandu:
PPS postavim kar v gozdu – malce proč od antenskega stolpa in radijskega objekta. Sprva malce skeptičen, glede morebitnh motenj, a so zadeve špilale BP. Moja lokacija bi bila za dipol nerodna, vertikalka pa se je lepo dvignila med drevjem. Gužva na bandu oznanja, da sem na vikend aktivaciji. Živo, a tokrat obvladljivo. Začnem sicer na 20m, ki ne obrodi uspeha, nato pa kar standarden QSY režim 40-30-2-4-40-30-2m. Natančno ura in pol je minila od prve do zadnje veze v logu, ki se jih je nabrao nekaj preko 90. Kasneje, pri vpisu ugotovim, da sem prešel 2350 zvez v letošnjih aktivacijah.
Sestop:
Na vrhu najdem markacije, ki vodijo v smeri sedal, kjer se nato cesta vzpne proti razglednemu stolpu na Planini (zelena sled). Mislim, da je Miloš (S53X) po njej prišel na vrh s kolesom. Pot res ni najbolj primerna za tako vrsto vzpone, za spust je pa čisto v redu. Al tokrat nisem imel časa a priporočam skok do bližnjega razglednega stolpa – še posebno, če se pripeljete v bližino Ulovke z avtom, kot sem se jaz.
Enostavna pot do vrha je tokrat služila sestopu
Zaključek:
Skratka. Vsa zgodba me malce spomnija na Jurijeve zaplete na Planinici. Saj razumem, če bi bila visoka trava, pa počez čez travnik in podobne zadeve. Ampak po poti
... Tudi debata po bandu z nekaterimi aktivatorji da slututi, da so tu okoli vsi malo skregani in zabarikadirani za svojimi takimi in drugačnimi plankami, ki so si jih postavili na terenu ali v glavah. Jaz sem pač imel smolo, da sem naletel ne enega od takih. Kartam in vrisanim potem ne verjemite preveč. Očitno je stanje še iz časov, ko tukaj teh problemov ni bilo. Toplo priporočam, da greste na Ulovko z južne strani, pa magari po poti brez razgledov – na naravo in »dobre vile« ... Za razgled pa skočite do bližnjega stolpa in bo volk sit in huda krava cela 