Vozilo parkiramo nasproti bencinskega servisa Petrol, ki je na desni strani našega prihoda.
Z izhodišča se po asfaltirani poti začnemo vzpenjati desno proti farni cerkvi in pokopališču Zgornje Jezersko . Za župniščem je na drevesu tabla, ki nas usmeri desno na stezo nad snežetjo, pod katerimi se pasejo krave, pod njimi pa so Jezerske » Murglje«. Po cca 15 minutah hoje skozi gozd pridemo do zapuščene kmetije« Žmitek«, kjer prečkamo makadamasko pot in nadaljujemo pot po stezi, ki pelje naprej desno strmo po gozdu. Po strmemu vzponu pridemo najprej na kolovozno pot, potem pa še na gozdno cesto. Markacije nas potem s te gozdne ceste ponovno usmerijo desno na stezo, po strmemu vzponu prečimo levo, tako da pridemo na večjo jaso ( sedlo Žingerc- 1345 m), na katero pripelje z desne strani, gledano v smeri naše hoje, tudi steza iz Avstrije. Neposredno ob desni strani poteka tudi državna meja. Na tej jasi so tudi usmerjevalne table.
Od tu naprej svetujem, da pridete v čimbolj jutranjih urah, saj sonce pri vzponu med ruševjem nima milosti. Po strmi stezi pridemo na glavni greben, kjer nas pričaka lep razgled na okoliške vrhove tako naše kot avstrijske. Po grebenu zavijemo oz. prečimo levo proti vrhu, kamor nas pelje steza, ki je v primeru mokre podlage na nekaterih delih nevarna za zdrs.
Po slabih dveh urah hoje pridemo na kamnit vrh, ki je tudi meja z Avstrijo- 1654 m.
[img]http://www4.slikomat.co
m/09/0607/jh5-HPIM13.jpg[/img]
Na vrhu je tudi mejni kamen RS.
Ko se odžejamo, pripravim anteno za 2m, sodelavca z zanimanjem opazujeta, še bolj pa potem vzpostavljanje zvez.
Poleg njiju pa pridejo tudi drugi radovedneži.
Glede na torek in dopoldne sem z izkupičkom zadovoljen- 10 zvez, poleg starih znancev z tega banda, še par novih.
Na vrhu, kjer dobiš senco edino med ruševjem, ki je skalnat, je najbolj idealna postavitev vertikalnih KV anten, problem je zaradi skal zabijanje klinov. Odsvetujem delo v sončnih dnevih, saj kot sem omenil sence, razen svoje- na vrhu ni.
Sam pogled z njega prekrasen- Storžič, Vrtača, Grintavec, Uršlja gora, v ozadju Peca, avstrijski Storžič, pod njim bivša karavla JLA, poleg objekti bivšega mejnega prehoda Jezersko !
Nazaj grede se na prelazu odločimo, da odidemo še malce k sosedom v Avstrijo. Pri kažipotu, zavijemo levo in po parih metrih nas na gozdni poti že pričakajo mejni kamni ter opuščeni železni nosilci od avstrijskih mejnih tabel.
Na smrekah pa rdeče- bele- rdeče oznake. Po gozdni poti po cca 10 minutah pridemo do zelo dobre gozdne ceste in obenem nazaj do meje s Slovenije. Tu opazimo slovenski napis državna meja ter zapornica na cesti, ki prepoveduje prehod čez privatno zemljišče.
Od tu naprej se počasi spustimo po tej gozdni cesti do Zgornjega Jezerskega, kjer nas v koči pri jezeru čaka zasluženo okrepčilo.
Virnikov Grintavec ima samo slovensko referenco, čeprav je mejni vrh, pot nanj je iz smeri Zgornjega Jezerskega od BS Petrol ena izmed najbolje označenih, tako da se dejansko nobeden ne more izgubiti.
