Iz AC Ljublajan – Koper zavijemo na odcepu za Senožeče (rdeča sled), v Senožečah gremo desno po stari cesti proti Kopru. Peljemo mimo dveh kažipotov, ki nas usmerjata levo v vas Gabrče. Kažipota za Vremščico skoraj ne moremo zgrešiti, saj je viden že od daleč.
Makadamska cesta nas pripelje do naslednjega križišča, kjer bi že lahko pustili avto. Uro in tričetrt pravi kažipot, a jaz si bom še malo skrajšal pohod. Sledi precej slabši makadam, ki me pripelje do parkirišča pod borovci, v bližini vidimo stolp za merilce vetra in markacijo, ki nas usmerja proti vrhu Vremščice.
Kakšna sprememba od zadnjič, ko me je skoraj odneslo! Rahel veter je ravno pravšen, da ni prevroče, ko se otovorjen odpravim po markirani poti (zelena sled), ki vodi delno po gozdu, delno pa travnatih planjavah, ki se še niso prebudile iz zimskega spanja. Mestoma je zemlja dodobra zmrznjena, drugod je blato in borne krpice zadnjega snega.
Na sedlu med Čemparjevim in Bukovim vrhom se odločim, da ne sledim markacijam, temveč dobro vidni poti, ki so jo urezala kolesa terencev in vodi proti vrhu Vremščice. Kot se bo izkazalo pri sestopu je odločitev pravilna. Pot je nezahtevna in suha, v primeru bolj čistega ozračja pa bi nudila tudi lepe razglede. Na vrhu sem v dobri uri zmerne hoje – nekoliko hitreje kot pravi tabla na mestu, kjer sem pustil avto.
Pri povratku si izberem drugo pot (rumena sled). Pot večji del vodi po gozdu in med grmičevjem. Namenim se proti »Okrepčevalnici Vremščica«, ki pa je seveda zaprta. Tu je tudi center Veterinarske fakultete iz Ljubljane, a deluje precej zapuščeno. Morda je poleti kaj več življenja. Do tu bi se dalo pripeljati tudi z avtom, le nadaljevati bi bilo potrebno po cesti od mojega parkirišča. Pešačenje v kaki poletni pripeki po tejle cesti odsvetujem. Že sedaj je bilo vroče, saj greben, po katerem sem hodil v obratni smeri, zapira pot jugozahodniku, ki me je prijetno hladil ob vzponu.
Življenja na vrhu je bilo kar nekaj, zato PPS postavim nekaj metrov stran. Za začetek naredim 40m S2S zvezo z Milošem, ki je na TK006. Nekaj minut pileupa na 40m – sami stari znanci, hitro mine. Sledi skok na 2m s parimi zvezami in nato nazaj na KV. 30m dokaj hitro podelam, zato poizkusim 20m, kjer pa kljub spotu ni življenja. Za KH2, ki je fural pileup na začetku banda, sem bil žal prešvohoten
. Grem nazaj na 40m, kjer podelam »zamudnike« in poizkusim še SSB, kar mi prinese še nekaj zvez. Zaključim na 2m z Dejanom na poti v službo, Sabio, ki se je vrnila od dohtarja in Branetom v Lescah. Super! Kljub temu, da ni bil vikend, se je v logu nabralo okoli 60 zvez, od tega tudi 3 S2S. Lepa nezahtevna tura, a verjetno malce prezgodnja, saj narava še spi. A kaj morem, ko pa se ne da izbirati, kdaj bo petek trinajsti.
Prostora za raznovrstne antenske kombinacije je na vrhu Vremščice več kot dovolj. Odvisno je zgolj od vas, kaj se vam da s sabo vlačit.
KLIK za nekaj slik.