V nedeljo zjutraj je v Ljubljani oblačno, vendar me že na Ravbarkomandi pričaka sonce. Iz Iztokovega QTH (Zagorje) nadaljujeva skozi Knežak in Šembije do Ilirske Bistrice, tam pa nas iz glavne ceste kažipot usmeri levo za Sviščake. Do tja je 18 km. Na začetku je nekaj kilometrov asfaltne ceste, potem pa makadam pod steptanim snegom, po katerem je posut grušč. Ker ni večjih vzponov gre brez problemov. Presenečen sem, ker ves čas vozimo v koloni. Ko prispeva do začetka Sviščakov redar že usmerja in razvršča avtomobile po parkiriščih, tako da do planinskega doma niti ne moreva pripeljati. Ura je 9 po našem času in skoraj vse je že zaparkirano. Očitno so Sviščaki priljubljena smučarsko – izletniška točka.
Termometer kaže -10 stopinj C. Oprtava opremo in se odpraviva skozi zaselek Sviščaki po poti za Snežnik. Iztok vzame s seboj svoj avtomobilski Garmin (Nuvi), ki ima tudi funkcijo sledenja poti in ga na koncu vasi vklopi. V suhem snegu je še kar utrjena gaz za eno osebo. Že kmalu naju preseneti – razveseli obvestilo, da je koča na vrhu odprta.
Nekaj planincev, ki se že vrača, nama pove, da je na vrhu topleje, le okoli -5 stopinj pod ničlo, midva pa jima z veseljem potešiva radovednost, zakaj imava na nahrbtnikih cevi namesto cepinov.
S53IZ tik pod vrhom
Vzpon je bil, zlasti v zadnjem delu, kar naporen, saj je že zmanjkovalo kondicije in moči. Hodila sva 2 uri in pol, premagal sva višinske razlike 556 m in prehodila 6 km. Na samem vrhu sva se razgledala in malo poslikala. Vse v smeri severa je v gosti megli ali nizki oblačnosti, tako da se vidijo le vrhovi Julijskih in Kamniških alp. Tudi proti jugu so doline v meglicah.
Na vrhu S51ZJ in S53IZ
Pogled proti JZ
Po vročem čaju in preoblačenju v planinski koči sledi postavljanje opreme. Namestila sva se ob koči oz. bivaku, kjer sva ob ograjo pritrdila vsak svojo podporno palico. Zaradi snega in kupa zasneženih drv ni prav veliko prostora in ker gre za prisojno stran nisva bila edina, ki sva tu iskala zavetrje in sonce. No, za postavitev žičnih dipolov ni nobenih prostorskih omejitev, ne na samem vrhu ne ob koči.
Sam pričnem z delom na 10 MHz/cw, Iztok pa na 144/fm. po 35 minutah ni zame več interesa in postavim še anteno za 433 MHz ter naredim nekaj zvez. Nato zamenjava, Iztok na 433/fm in jaz na 144/fm. Ko odziva ni več, ura pa je itak že 14 po našem času, pospraviva, še enkrat v kočo na vroč čaj, potem pa v dolino. Zelo uporabne so se za pot navzdol izkazale štirizobe dereze, ki jih namestiš pred peto čevlja.
Pot navzgor, kot jo je zapisal Garmin
Iztok je v log zabeležil 26 zvez na 144/fm in 1 na 433/fm, jaz pa 4 na 433/fm, 4 na 144/fm in 22 na 10MHz/cw.
Vsem se zahvaljujeva za zveze in spote.
73,
Sergej S51ZJ in Iztok S53IZ
. Tam nekje v meglicah in oblakih se skriva tudi Razsušica. V jasnem vremenu bi se verjetno videli 
...