Izbrala sva si penzionistični Srebotnik, o katerem je že ogromno napisanega.
Za na vrh sva potrebovala kake 15min hoje. Cesta (mimo lovskega doma) vse do tja kejr sva parkirala (glej sliko), je lepa. Pot pa lepa vse do podrtih dreves na vlaki, potem pa
direktno na vrh.
Ugnezdiva se na JV delu, ki je nekoliko višji. Vsak je postavil svojo opremo in ker sva oba delala hkrati na KV sva se tudi medsebojno motila.
Tokrat jaz z nekoliko drugačno opremo. IC-705, ki za SOTA delo ni ravno primerna, saj je prevelika, se je izkazala kot soliden radio.
Je pa res, da je do sedaj ko pišem tole poročilo že izdahnil displey in samo upam, da ne bo še kaj drugega.
Oba sva se pošteno naklofala in lepo izkoristila lep dopoldan na recimo temu brezveznem hribčku.
Hvala vsem za zveze.
Podrto drevje na vlaki
Aleš je postavil nekoliko nižje.
Pot