Vreme je bilo lepo, senzor hitro zazna višek sončne energije. Kaj čemo, poletje je.
Pri pokopališču na Vojščici, POTA SI-0532 ni sence, da bi nosila opremo tja pod grmovje, se pa nama kar ne da. Bo že kako.
Nisva se še odločila, kako bova postavila avto, ko priropota Albin (on skrbi za Tiskarno Slovenija) z velikim traktorjem. Nekaj let se že nisva vedela! Hja, pa pravimo, da so ženske klepetulje. Le kdo si je to izmislil? Melioracijo dela, pravi. Ko zve, kaj nameravava početi, je rekel, da bo šel malo stran, da naju ne bo motil pri klofanju. Verjetno se nekateri še spomnite težav z aktivacijo TK-015.
Mašinerijo postavim kar na stopnicah, antena je pritrjena na tisti cevi na sprednji strano avta, kjer se drži ono dekle iz Garminove navigacije in opazuje svet pred sabo.
Elektrarna je nespodobno velika, in z 706 se zmeniva za kakšnih 20W, brez problemov bo šlo tudi višje. Kot se spodobi pri ATNO, hočem povedati svetu, da sem v etru. A nekaj je bilo narobe z etrom, nikamor ne prilezem, telefon očitno sprejema samo satelite, še s tem so težave, aplikacija Easy QTH me prestavlja vse naokrog.
Moj zvesti taster K16 pogumno pošlje klic, pa še enega itd. No ja, gremo pa z malo več W. Končno me pokliče en SM, ki je na FF ekspediciji. Potem spet nič. Malo se sprehodim po bandu, logiram, kar slišim, Torej nekaj le gre v eter.
Doma ugotovim, in RBN ne laže, da sem bil precej bogi. Ob prvi priliki se vrneva, da bo nov POTA vendarle dosegljiv »širši javnosti«!
- POTA SI-0532.jpg (226.77 KiB) Pogledano 406 krat
Na Vojskarsko planoto sva se vrnila že v soboto! Tokrat je bila v SOTA ekipi namesto geologa, biokemičarka Jerneja, ki z veseljem spoznava naše lepote in zanimivosti. Tudi grap, kjer je bila SVPB Pavla se ne brani!
Prav vesel sem bil, da so bile pred domačijo na Vojščici kar štiri generacije. Priznam, četrtkov pogovor z Albinom je bil prav kratek v primerjavi s sobotnim.
Avto smo parkirali malo naprej od pokopališča, potem pa smo odšli zlagoma proti razglednemu Hudourniku. Tik pod vrhom nas prehiti množica kolesarjev, tudi oni so tradicionalni udeleženci pohoda v spomin na prenos ranjencev. Narediji par slik na razglednem robu planote, in že odbrzijo naprej, pravzaprav nazaj po poti, ki gre iz Vojskega do Oblakovega vrha, in na krniško planoto, kjer sta dva imenitna SOTA vrhova. Druga dva kraka ceste pa peljeta v Trebušo in pa po dolini Kanomljice, ki ji je botroval Idrijski prelom, v dolino Idrijce.
(O Hudourniku oz. Vojskarski planoti si lahko več preberete v brošuri, ki jo najdete na imenitni strani https://www.geopark-idrija.si/dozivetja ... hudournik/)
Ko smo ravno dvignili sidro, prideta prijetna fant in dekle. Najkrajše: snemata promo za Geopark Idrija, prosita, če nas lahko posnameta, in že smo zapisani v zgodovino, po dolgem, počez in iz zraka. Firbec me matra, kako bodo zgledali posnetki z dronom.
Skupaj gremo do ceste Vojsko – Oblakov Vrh. Spotoma pristavim še hamovski lonček in na kratko razložim, kako lahko tudi hami prispevamo k raznim predstavitvam – v tem primeru Geoparka. Ker tokrat sodobna tehnika dela, lahko vso našo dejavnost, baze, tabele, prikažem tudi na ekranu telefona
No ja, glavna je bila aktivacija bližnje Planinice, SOTA ref TK-015. Planirali smo, da bomo po klofariji pročakali pohodnike pri pokopališču, potem pa se bomo odločili, ali gremo na osrednjo proslavo na Vojsko, ali pa kar v dolino.
Družno prenesemo radioamatersko kramo tik pod vrh hriba, kjer je kar spodobno mesto za postavitev antene in mašinerije. Stari bencher (odločil sem se, da bo mala Palm Radio ročica, kljub temu, da je spet na tržišču, ugledala sonce le ob posebnih aktivacijah. Šalim se, le to težko klasiko sem imel pri roki!) je imel prav lep, raven podstavek. Rezultanta sil me je sicer stalno pošiljala v dolino, a za par zvez se pa tudi nekoliko potrpi (dobesedno, ker me že nekaj časa muči križ). Uspe mi poslati spot, K16 je vedno za akcijo (morda kdo ne ve - to je K1EL klasika, lepo se da programirati, in medtem ko opravlja svoje delo, brez težav pišeš, ali pa pobiraš klope in odganjaš komarje), v roki imam najboljše pisalo, 110% sem našpičen!
- TK015-1.JPG (210.76 KiB) Pogledano 406 krat
Glede na rezultat v dnevniku, bi bil lahko tudi 100% top (torej NEnašpičen), pa bi že nekako šlo. Pogledam RBN. Se mi zdi, da imam v dolini pri polni moči redko take številke. Zapeljem se po bandu, seveda, pravkar se je začelo tekmovanje, koga briga SOTA!?
- TK015-2.JPG (269.12 KiB) Pogledano 406 krat
Tako sem stuhtal, prištel vročino, in še čas, ki nas je ločil do komemoracije na grobišču, in soglasno sklenil, da bo za tokrat dovolj. Dobro moštvo imam, vzorno pospravimo opremo! Prav na lahko gremo, saj je do avta le par sto metrov. Pravkar začno prihajati pohodniki. O, živjo, kaj pa ti tu? A je vroče? (ta je pa precej nizka!) A ti pa ne zmoreš več? Še dobro, da nihče ni vprašal po hladnem piru!
Ob grobišču je ob napovedani uri zbrano prav lepo število ljudi. In čakamo, čakamo, … še en avtobus mora pripeljati pohodnike, ki so šli mimo partizanske tiskarne Slovenija.
Konzilij je soglasno odločil, da ne bomo med čakajočimi; z znanci in prijatelji (z mnogimi se vidimo le na tem pohodu) smo se naklepetali, potreba po dobri kavi je pa vedno večja. Torej – gremo po stari vojaški poti (morebitni obiskovalci – lepa je, ni prometna, za razliko od ceste Idrija – Vojsko) na Oblakov Vrh in v dolino. Kava in sladoled v Idriji sta bila odlična!
73 es cu, jurij s57x
p.s. tudi tokrat sem uporabljal S50AAA/p
Sponzor Radiokluba SOTA Slovenija:
- KASKADER.jpg (10.17 KiB) Pogledano 404 krat