Matajur sem si zamislil nekoliko drugače in sicer tako, da štartam spodaj – v Kobaridu in grem po markirani poti iz vasi Svino. No štartal pa sem še kak kilometer nižje od vasi Svino, kjer sem parkiral tudi svoj avto, saj višje ni kakega primernega placa. Višincev se je na koncu kar nabralo.
Na začetku sem imel nekaj težav z navigacijo, saj razen v vasi Svino še dolgo ni markacij. Tudi na splošno je ta pot dokaj slabo markirana, poteka pa vseskozi v senci nekje do višine 1200m oz. do Svinske planine. Tam se usmerimo levo proti Mrzlemu vrhu. Pod mrzlim vrhom je kar naenkrat ogromno smerokazov in tudi markacij, tako da ni potrebno nič kaj paziti.
O Matajurju je že marsikaj napisano, zato samo še na kratko povem, da je bila tokrat dobra bera zvez, celo na dveh metrih naredim dve zvezi. Pozabil ne bom tudi antenskega stojala, ki pride še kako prav za polagalko, pa seveda lepih razgledov praktično na vse stani.
Vračam se po zraku, direktno do avta. Za tak vroč dan je to neprecenljivo.
Še nekaj slikic:
Prvi kažipot je šele ko se zaćnemo konkretno vzpenjati
Na poti precej sveže podrtega drevja, verjetno od začetka julija
Idrska planina
