Stran 1 od 1

S5/JA-069 Planski vrh

Objavljeno: 23 Jul 2010, 13:31
Napisal/-a s53x
Danes bom preklinjal. Danes bom nesramen. Danes je tak dan, da si to privoščim. Danes so tudi temperature že spet u božju mater visoko na lestvici.
Bled! Delo zaključeno še prej kot je bilo načrtovano. Neke posebne volje za it domov ni. Želja po malo večji senčki in “hladovini” smrekovih gozdov je velika. Avto je kot udomačena žival. Takoj začuti kaj imaš v mislih. Meni rojijo po glavi poti, kolovozi, potočki, smrekce in njihove sence na Mežakli. Avto vse to prav dobro ve!
Tam pri Vintgarju se da lepo parkirat. Ampak dvomim, da so blejci pustili parkiranje neplačljivo. Tako pride na vrsto parkirišče malo pred odcepom za Mežaklo, pri Poljani, tam kjer se Radovni pridruži Rečica.. Sto metrov asvalta pa mi ja ne bo uničilo renomeja gorskega kolesarja.
Slika
In tako “piči Miško” po dolini Rečice proti 700m višjemu cilju, Planskem vrhu. 27°C na prvem, vzponu, 27°C na drugem, 27°C, ko mi prehitra avta servirata polna usta makadamskega prahu, 27°C tudi ko se gozdarskemu šleparju zaradi moje neverjetne hitrosti na vzponu komot umaknem, kar pa ne velja za beli avto, ki mi je potihoma prišel za hrbet in se mu je za las izognil. Obiskal je obcestni jarek. Šleparju se ni uspelo niti ustavit, saj so bile smrekce malo pretežke za ta gruščnat spust. 27°C.
Po dobri uri pritiskanja na pedale me že boli rit. Vem kaj sledi. Hrbet! Ni treba prav dosti čakat! Še vedno 27°C. Zdaj, ali se mi je pokvaril števček ali pa je res tako vroče.
Po prihodu na markirano planinsko pot je veselja s sedenjem za naslednjih 700m konec. Par odsekov je še zvozljivih, večina pa se pripravlja, da te vrže na hrbet. Alora, peš na vrh! Nadaljevanje poteka v ritmu, ki se mu lahko reče: porivanje od senčke do senčke. Na koncu sence se nadihaš, zajameš sapo in čimprej po soncu do naslednje sence. Ob prihodu vanjo si čestitaš, globoko zadihaš, si obrišeš od soli pekoče oči in se po njej kljub strmini sprehodiš do njenega konca. Tam spet zadihaš, zajameš sapo in čimprej na drugo stran k naslednji senčki. Na tak način ti pot hitreje mine. Misel, da bi pustil bicikel kje nižje ne pride v poštev, ker si potem prikrajšan za lep DH spust z vrha. Tu je pa že 28°C. Višje, topleje! Ma ni za verjet!
Vrh! Markirana pot ne pelje nanj ampak moramo pri prvem in edinem drevesu s tremi markacijami zavit še par korakov v levo. Nadaljevanje nas namreč pripelje na grebensko stezo, ki se nadaljuje proti Škrbini in na izpostavljeno razgledišče proti Karavankom in dolini kjer kraljujejo Đesenajs.
Kamen z oznako vrha lepo izstopa in ga ne moreš falit. Če ga ne vidiš, nisi na pravem vrhu in adijo sota točke. Komu mar točke, kajne!?
Klobuk krošenj je ravno prav visok, da se pod njim lepo razstavi vse tja do 15 metrov ribiške palice. Težava ni v tem, da listi upijejo večino ukv valov in da potem ne pride nič signala v postajo, težava je to, da je zelo težko najti kvadratni meter s soncem obsijanega vrha in s tem primernega mesta za sušenje mokrih cunj. Hlače so se, recimo, sušile kar na riti. Dobro, pod njo, saj je bilo treba malo osušit moker križ.
Slika
Flora: že prej omenjene smreke na vzponu, bukova drevesa na vrhu, macesni, ki zastirajo pogled v dolino in nekaj deset centimetrov že skoraj v humus predelanih listov. Aja, pa še par gob.
Favna: mravlje na vzponu, krokarji nad krošnjami in smrdenci. Mnogo smrdencev. Mnogo, mnogo smrdencev. Preveč smrdencev! Smrdenc, ki pleza po eni nogi, pa smrdenc, ki pleza po drugi nogi. Smrdenc, ki se sprehaja z leve proti desni rami. Smrdenc, ki je prišel z že redkega lasišča preko slanega čela pogledat še na trepalnice. Pa smrdenc, ki bi se rad naučil telegrafije in raziskuje ročico. Enega zanima celo na kateri frekvenci delam in si ogleduje displej postaje. Smrdenc je enak smrdencu in po tolikih niti ne vem ali me samo eden zajebava ali jih je res toliko. Kakorkoli, nekaj sem jih celo pod čelado peljal proti dolini.
O tem kako sem klofal, kako se je kaj slišalo in podobno nima smisla pisat, ker to itak ni zanimivo in nobenega ne zanima. Niti koliko je bilo zvez ali dxcc držav. Zakaj že? Ne vem, če je to pravo merilo za določit uspešnost odprave. Štefan iz bližnje Fofce na tem položaju gumba, pa Štefan, ko zavrtim še malo gor, pa malo dol. Štefan na 40m, 30m, 20m.. Nema, da nema Štefana. Povsod se ga naredi, ne glede kolikokrat zapiska postaja ob pritisku na gumb up ali davn. “Pustmo stat!” Bolj kot ga mešaš, bolj ...Tudi o tem kako je šibalo po singlci v dolino ni zanimivo za povprečnega bralca tega umotvora. E, bolj zanimivo pa pride v nadaljevanju. Recimo, kako si na sota aktivaciji narediš za par sto evrov škode. Bi šlo? Bo prebavljivo? Torej! Na balanco si namontraš en nov, lep, prelep, ma kaj lep, čudovit dlančnik, vsake toliko naj vržeš pogled in se mu zahvališ, da te pripelje od tu do tam in predvsem vedno na pravi sota vrh in ga pred spustom v dolino pozabiš spravit na varno v rucak.
Med otročjim zanosom, ko na planinski poti z bajkom preskakuješ korenine in izbočene skalce naenkrat zagledaš, kako te po desni, s precej večjo hitrostjo od tvoje, prehiteva nekaj črnega. Oštja, tič ni, medo tudi ni tako majhen in tudi nobena pametna žival ne bo ciljala edini kamen, ki je ob strani.
Tresk.....nekaj leti po zraku. Aha, SD kartica, poglej, poglej, tudi CF gps kartica, pa kako lep in močan akumulator, hmmmm tudi neki ekran se je pobarval v mavrične barve. O porko dindijo, ma saj to je moj dlančnik. Šit, drek in podobne zadeve si sledijo v naslednjih trenutkih, minutah. Nekje odzadaj pomislim, da sploh ne znam več sestavit enega normalnega stavka. Ga ni bilo ženskega organa, ki ga ne bi povezal s kakšno zadevo. Pa moškega tudi ne. Slučajni opazovalec bi lahko napisal slovar kraškega preklinjanja v gorenjskih gozdovih. Ma piz... ja, ma zakaj se to zgodi vedno meni. Kaj sem vam naredil, no! Lani sem na tisti neuspeli “Turi po desetih sota vrhovih v enem dnevu” tam nekje pod Goličem zaspal med nevihto pod palerino in sem pozabil na dlančnik, ki se je žalostno namakal na dežju, zdaj pa še tole.
Na razdalji dvajsetih metrov zberem kar je ostalo od tiste zadeve, ki je do zdaj bingljala na kolesu in se odpravim navzdol. Še vedno ni za povedat kaj je prihajalo iz ust. Je preveč smrdelo! Sledim markacijam in hvala nevemkomu pridem do Snežne jame. Zdaj mi je itak že vse ravno. Če pride medo iz jame, če se vanjo zdrsam po riti, če ..če... in se lepo znajdem v petnajst metrov globoki luknji sredi katere je za en meter na široko zasidrana dnevna svetloba. Ma kako je lepo. In ma kako je hladno. Ma kako me vsake toliko strese mraz po rokah. Ma se mi zdi, da ni več kot 10°C. To niti ni tak šok, večji je, ko prideš spet na plano in doživiš toplotni udar vsakodnevne vročine. Kot, da bi te eden v trenutku vrgel na plažo v Portorožu. Šus, tapravi šus!
Slika
Sledim markacijam, pridem do planine Obranica in se vprašam “Kam?” Če grem levo lahko pridem v Kočno in potem bo treba preveč po asvaltu nazaj, če grem kar v prvo grapo, se bo lahko treba prebijat nazaj iz nje... nič! Tam dol se pasejo krave. Lahko, da je tam kakšna steza. In je tudi bila! Sicer nimam pojma kam pelje ampak gre proti dol! In tako počasi ugotovim, da intuicija še vedno dobro deluje. Brez gepeesa, brez zemljevida, le z v spomin vtisnjeno sliko terena se podim po enkratnih stezah, ki drvijo v dolino, po z vode razritih grapah, po z drevesi prekinjenimi potmi in po dobre pol ure vriskanja od užitkov med spustom zagledam asvaltno cesto. Sem točno tam, kjer sem imel namen biti. Le dva ovinka nad parkiranim avtom. Ma ni bil nič v skrbeh zame. Saj mu tudi ni nič manjkalo, tam v globoki senci obcestnih dreves.
In še beseda za konec. Klinc pa še taka sota! Sami stroški so z njo! Razmišljam ali naj namesto že tretjega dlančnika raje kupim nov telefon, tak, ki ima v sebi tudi fm oddajnik. Hm, ne bi bilo slabo, ne bi bilo slabo...

še slik je na KLIK

Re: S5/JA-069 Planski vrh

Objavljeno: 24 Jul 2010, 13:10
Napisal/-a s57xx
Miloš, ti pa s tehniko pri nekako nimaš sreče :(, a če je potrebno tehtati - vseeno bolje težave z njo, kot pa s čim drugim ob kakem tršem pristanku na podlago ... Petek praviš. Si res najbolj vroč dan v tednu, ki se poslavlja v hladu, izbral.

Re: S5/JA-069 Planski vrh

Objavljeno: 24 Jul 2010, 16:56
Napisal/-a s53xx
Slava mu!

lp
Slavc