S5/JA-013 Kukova špica

[S57MS]

Kukova špica 2427m je gora v Martuljkovi skupini Julijskih alp, ki je dobro vidna tudi z večje razdalje in prepoznavna z vzhoda kot špičica povsem desno od Triglava.Nanjo ne vodi nobena markirana ali zavarovana planinska pot pa vseeno jo izkušeni planinci , ki občasno zaidejo tudi v brezpotje smejo obiskati.
Kukovo špico sem pred približno 10 leti obiskal že sam , tako da sem približni potek že poznal.Tokrat sem v začetku oktobra vzel s seboj prijatelja –sodelavca ,ki sicer ni radioamater a si je pa ta vrh močno želel osvojiti.Med aktivacijo z vrha me je nekaj operaterjev spraševalo kako zahteven je pristop na Kukovo špico, ker nanjo ni poti.Zato bom nekoliko podrobneje opisal ključna mesta, ki so pomemebna ,da najdemo pravo smer pristopa.
Z avtom do Mojstrane in naprej v dolino Vrat se peljemo mimo slapu Peričnik . Vzpnemo se na prvi hudi klanec in nadaljujemo po nekoliko položnejši cesti do naslednjega strmega klanca ,kjer je zgoraj na desni visoko prodišče od grape Veliki Črlovec.Po približno 8 km vožnje iz Mojstrane parkiramo pod tem prodiščem na desni kjer je dovolj prostora za nekaj avtomobilov.
S parkirišča na levi strani V. Črlovca najdemo stezo, ki nas po grušču pelje navzgor. Po približno 10 minutah hoje nas pot pelje desno iz grape v gozd.Tu poiščemo lepo gozdno stezo ,ki je čudovito speljana po vedno bolj strmem gozdu med Velikim Črlovcem in Malim Črlovcem.Hoja je prijetna in nič naporna saj je steza narejena dokaj položno v dolgih serpentinah, hodiš pa po mehki podlagi.Če se ti mudi , imaš možnost tudi vse te dolge ovinke presekati po bolj strmi bližnjici.Po dobri uri uživaške hoje se vseeno že kar spodobno dvigneš nad dolino Vrat do višine 1500m in prideš na položen del gozda.Tu je prva točka kjer moraš biti pozoren, ko prideš na prečno stezo in obvezno zaviti v levo.Steza namreč v desno vodi na Votlo sleme.Nekoliko više boš na drevesu morda tudi zaznal napis Kuk.š. in zavil levo okoli vogala in se spustil v grapo Črlovec.Grapo prečkaš in se na nasprotni strani dvigneš do ruševja kjer pot vodi vodoravno proti zahodu.Čez nekaj časa prečkaš še eno kamnito grapo in nadaljuješ dokler se na desni ne odpre travnat in gruščnat strm svet.A ker boš na skali prebral »grda pot« po taki že ne bomo šli in nadaljujemo še 30m pod rušjem dokler se nam ponovno ne odpre podoben prehod.Tu zaviješ strmo desno navzgor , čeprav lepa vabljiva potka vodi še vedno vodoravno.To mesto sem tudi slikal ob povratku.Na goličavi povsem na levi najdeš stezico, ki včasih tudi malo izgine ali pa sem jaz hodil malo po svoje.Od tu dalje ni več orientacijskih težav, hodiš po široki dolini in po precej strmem terenu naravnost navzgor.Občasno vidiš kakšnega kamnitega možica, ki ti je ob stezi vodič do prvega skalnega skoka, ki pa ne pomeni večje ovire.Kmalu za tem že visoko med stenami Škrnatarice in Kukove špice prideš do nadležnega melišča.Tu sem res že malo zgubljal živce, ko sem bluzil levo in desno po melišču in končno le prišel na pot, ki je peljala bolj desno.Do sedla Gulce sem za gruščem preplezal še manjši skok, kjer si moraš pomagati tudi z rokami in po travah prisopihal na sedlo.Če boš imel vreme kot je bil tokrat boš navdušen že nad pogledom čez Gulce na Gornjesavsko dolino.S kolegom sva malo pomalicala ,slikala in si ogledovala še zadnji del ,ki naju je ločil do vrha.Moram priznat ,da je bil tokrat moj nahrbtnik kar pretežak in si bom moral namesto 7,2 Ah akumulatorja v bodoče za visoke hribe omislit kaj lažjega.Ker na poti ni vode , je bila 2l tekočine tudi kar pravšnja količina.Zadnji del poti , ki nas v približno pol ure privede na vrh Kukove špice terja več previdnosti.Teren je strm , gruščnat in stezic je več ,vodilna najbolj shojena pa se ne vidi prav daleč in si moraš sproti iskat prehode.No če hodiš počasi , previdno in si morda za ravnotežje pomagaš še s palicami ne bo težav.Jaz sem namenoma zavil izven potk in se dvigoval tik ob grebenu , da sem se lahko obračal in slikal vzhodni steber Široke peči .Od tu je videti prav mogočen in tako sem obujal spomine ,ko sem to krušljivo 600m visoko steno srednje težavnosti III-IV s prijateljem preplezal leta 2000.Dobro, da Široka peč ni v SOTA vrhovih kajti to je ena najtežje dostopnih gora pri nas.Iz Vrat do vrha Kukove špice sva hodila približno 4 ure in pol kar ni noben rekord a sem kar nekaj časa porabil za fotografiranje.
Na vrhu Kukove špice sva s kolegom uživala v res čudovitih razgledih. Še posebno lepo se vidi v krnico za Široko pečjo , ki je sicer skrita pogledom. Nisva bila sama na vrhu zato sem se odmaknil za nekaj metrov po vodoravnem grebenčku in pričel z aktivacijo.S to višino in doma narejeno anteno ni bilo težav z aktivacijo na 2m in 70cm in sem operaterja iz Kopra S56ZSK slišal kot bi bil pri meni.Skupaj sem v slabi uri naredil 31 zvez , pospravil opremo in se počasi previdno spuščal na sedlo Gulce kjer je čakal kolega, ki ga radioamaterstvo ne zanima prav dosti.V dolino do avta sva se spustila po isti poti in tokrat je bilo melišče dobrodošlo za hiter spust.

Nekoliko podrobneje sem opisal pot na Kukovo špico , da se bo še kak izkušen planinec-radioamater podal na ta čudoviti vrh s prelepimi razgledi.Morda bi za konec napisal ,da je priporočljivo uporabiti čelado na zadnjem delu poti…ja jaz je tokrat še nisem vzel s seboj a v takih gorah ni odvečen del opreme.Tudi na zadostno količino vode ne pozabi, poleti zna biti zelo vroče.

Hvala vsem za zvezo,nekaterim tudi kratek klepet in spot na netu.

https://photos.google.com/u/0/album/AF1 ... K7UjGdFsOE

73

S57MS Marko

[s57x]

Enkratno! TNX


73 es cu, Jurij, s57x