S5/CP-015 Črvov vrh

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/CP-015 Črvov vrh

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Črvov vrh se s svojimi 975m dviga nad Grahovim ob Bači, kot najbolj zahodni vrh CP območja. V koncih okrog Črvovega vrha (ali griča, kot boste tudi zasledili) sem se prvič mudil pred kakimi desetimi leti, ko sem se dogovarjal za uporabo tekmovalne lokacije na Bukovskem vrhu. Sledilo je še nekaj obiskov teh koncev – malo peš, malo z avtom. Zadnji je bil, ko sem si pred leti ogledal novo tekmovalno lokacijo S54E in ostalih iz ekipe, ki so jo zgradili na Gorskem vrhu.

Zaradi predhodnih izkušenj se odločim za enak pristop, kot včasih. Morda ni najhitrejši, ga pa poznam. Celotno pot me spremlja megla, ki je mestoma tako gosta, da še ptiči hodijo po tleh.

Slika

Iz Škofje Loke mahnem po Poljanski dolini do Trebije, Sovodnja in prelaza Kladje do Cerknega. Tu spustim prvo križišče, kjer nas kažipoti usmerjajo desno proti Smučarskemu centru Cerkno. Desno zavijem na naslednjem križišču – ob šoli. Malo pred centrom grem levo, mimo tovarne Eta in naprej ob potoku, prečkamo mostič in se kmalu znajdemo na novi široki cesti, ki nas nad Gorjami pripelje do vasi Jesenica. Pod južnimi pobočji Kojce (CP-007) nadaljujem proti zaselku Kojca in naprej v vas Bukovo. Tu je potrebno pogledati zemljevid in si malo osvežiti spomin. Za Bukovim imamo križišče proti Zakojci (desno), a mi nadaljujemo levo v smeri Grahovo oz. Most na Soči. Po parih serpentinah opazimo kažipot, ki nas usmerja ostro levo proti Bukovskem vrhu. Pridemo na delno makadamsko, delno asfaltno cesto, kjer najprej sledimo male table za Bukovski vrh, nato pa za Ponikve. Cesto prečkata dva gamsa, po njej se podijo veverice. Žal so vsi prehitri in izginejo prej, preden je možno narediti kako sliko.

Stanje na terenu se na ujema čisto s stanjem na kartah, saj je kar nekaj poti zgrajenih na novo, oziroma so boljše kvalitete, kot je razvidno s kart. Kot ugotovim kasneje na vrhu, tako tudi zgrešim odcep novo zgrajene ceste, ki nas pripelje direktno na Črvov vrh (oznaka na karti višje). Nič hudega, saj sem imel začrtano smer naskoka z drugega konca. Ker nočem puščati avta na travnikih, saj trava že veselo raste, se zapeljem do Zagomilce, kjer po klepetu z gospodarjem lahko pustim avto.

Slika

Peš jo mahnem nazaj, najprej po cesti, nato levo po poti, ki nas mimo mlake in precej velike štale dokaj hitro pripelje pod sam vrh, ki ga od tu nikakor ne moremo zgrešiti, saj je na njem TV oddajnik. Nikar pa ne pričakujte, da boste oddajnik uporabljali za orientir že prej, ko se še vozite z avtom. Konfiguracija terena in gozda preprečujeta, da bi nam služil kot »svetilnik«.

Slika

Na kartah je vrh označen kot pogozden, tudi na ortofoto posnetku je tako videti. Današnja realnost je precej drugačna. Na široko so posekali vse drevje, tako da je vrh postal dokaj razgleden. Na strehi objekta ob stolpu delavci montirajo stopnice, ograjo in nosilce za informativne table – v kratkem bo nastala uradna razgledna ploščad. Žal vreme ni ravno najboljše, a se vseeno lepo vidi proti Bači, Bohinjskim hribom, Poreznu, Zakojci, …

Slika

Po vpisu v knjigo postavim PPS malo pod vrhom, kjer za nosilec ograje privežem fiberglas, primeren štor pa mi služi za mizico. Vertikalka se, kot običajno, odlično obnese. Motenj od RTV oddajnika ne zaznam. Sedaj, ko je vrh gol, je možno gori postaviti vse, kar vam srce poželi in ste voljani privleči sem gor.

Slika

Živ žav na bandih prinese zveze z marsikaterim starim znancem, a kot se izkaže kasneje, tudi novi znaki niso redkost. V logu se znajde kar nekaj znancev na bližnjih in daljnih vrhovih. Žal mi Italijani onemogočajo resnejše delo na UKV-ju.

Slika

Na vrhu se valjam kar nekaj časa, saj je zaradi oblačnega vremena kar prijetno. Če bi moral biti na soncu, bi me zagotovo prej minilo. Utegne pa okolica stolpa postati neprijetna, če jo ne bodo redno čistili. Sedaj ko so posekali drevje, bo pričelo rasti vse mogoče. Zaradi precejšnega števila skal pa zadeva lahko postane zanimiva tudi za ssssikajoče breznožce.

Vrnem se po poti pristopa. Kaj reči na koncu. S prenovo, je vrh postal precej razgleden. Ob dobri vidljivosti bi moralo biti prav lepo. Z novo cesto se je možno pripeljati prav do vrha, le pravi odcep je potrebno »ubosti«. Tudi navdušenim kolesarjem je vrh zanimiv, kar je dokazal že Miloš, kot »prvopristopnik«. Je pa iz Loke kar nekaj vožnje gor dol, pa tudi volana se do dobra navrtiš. Za cca 60km poti pa izgubiš več kot uro in pol.

Še nekaj slik je tukaj.
Jure S57XX

Odgovori