S5/BR-012 Slavnik

Moderator: s58r

Odgovori
s57x
Prispevkov: 273
Pridružen: 09 Jun 2008, 15:40

S5/BR-012 Slavnik

Odgovor Napisal/-a s57x »

Torek, osrednji državni praznik kulture. Ali kulturni praznik, kot tudi pišemo. Potemtakem imamo tudi nekulturne. Važno je, da smo »frej«. Njega dni smo bili prav ponosni, da imamo tudi mi največjega pesnika. V naših očeh je bil večji od mnogih tujih, o katerih smo se učili. Saj, takoj so pristavili, da je bil v njegovih časih naš jezik bolj boren, se pravi, da smo bili tudi mi bolj tako tako. Potem pa je on dvignil našo zavest itd itd. Kako priročno za naše osvoboditelje in osamosvojitelje. Sploh pa so prazniki pomembni, saj nam lahko takrat izvoljenci ljudstva ponovno pokažejo pot, seveda nam blagohotno dovolijo, da jih malo slavimo in častimo in izkazujemo hvaležnost. In pozabimo, za kaj sploh gre. Ni čudno, da se zgodi ona: Oton Župančič: Soči. O Vrba, srečna… Ha, pa imamo tudi Ta veseli dan kulture. Ta pa sovpada z dnem, ko se še ni vedelo, da bo France spisal našo himno. Tega praznika pa včasih nismo imeli, morda zato, da ne bi kakšna pokvarjena duša mislila, da častimo sv. Miklavža.

Do Podgorja se iz naših krajev pride kar hitro, če le ne zgrešiš odcepa iz avtoceste. Promet je dokaj gost, vsem se mudi in prenekateri se sila čudno obnašajo. Imam občutek, da so se nabili za volan, tiščijo na plin, da imajo otečene prste, pogled strogo naprej, prehitevajo brez smerokaza. Nič čudnega, da odplava direktno izza volana toliko dušic …

Ljudstvo se je odločilo praznovati po svoje. Ne rabi govornikov, pot proti Slavniku je lepo markirana, pa tudi brez markacij gre brez težav. Velik travnik, parkirišče, je natrpano s pločevino.

Že na začetku zamujam. Zagledal sem se – verjetno sem imel tudi usta odprta - v tri mične gospodične, ki so pomagale parkirati vozilo. Vsako suho bilko posebej so odstranile, da se ja ne bi kaj poznalo na čisto novem laku.
Priznam, pot je skoraj do vrha – šli smo se po daljši poti, prav monotona. Smo pač bolj navajeni, da se pogled pase po skalnih vršacih. Šele tik pod vrhom, ko je tudi spodobno zapihalo, smo deležni skromnega razgleda proti Alpam. Vse ostalo je prekrivala gosta umazana koprena, le tja proti severozahodu se iznad pokrova kažejo dva, trije vršaci, tudi proti morju je vse v megli.
Med iskanjem najprimernejšega prostora, tega je na pretek, me ogovori mlad par. Polagalka še vedno pritegne marsikateri pogled, vsake toliko se kdo skorajži in pobara, čemu služi. Ko povem, da bom postavil anteno, me, preden povem, čemu bo služila, me fant vpraša, če se ukvarjam z radiestezijo. Kar malo sta razočarana, ko jima povem, s čim se ukvarjam in da pri nas fizika kar velja.
Boljša polovica me vabi v zavetrje hamovske postojanke. Ampak to ne bi bila aktivacija za 3 plus točke. Če že ni snega, vsaj piha. Škoda, da ni burje (da me ne bi resno jemali!). Veter je ravno toliko močan, da sem moral zabiti dvojne kline, polovica jih je »ratalo« takih, za okoli ovinka. Kaj čemo, so bolj klinčki, taki za na razstavo SOTA opreme, na tistem terenu, polnem kamenja, bi potreboval kaj konkretnejšega.
Da se kdo ne bi naslajal nad mojo nesrečo, sem stolp podprl še s pohodnima palicama.
Aktivnost na KV je kljub delavniku in nemogoči uri dokaj velika. Z Mirkom spraviva skupaj v uri okoli 70 zvez z 24 državami na 40 in 30m. Pa kdo bi se ukvarjal z nepotrebno statistiko. Važno, da smo se imeli lepo. Pa še govorov ni bilo!
S59Z/p:
Slika

S57X/p:
Slika



73 es cu, Jurij, s57x

p.s. kako je potekalo spotiranji in kaj so slišali vrli lovci, sem napisal na klubskem naslovu. To se zgodi, če je istočasno več Xov v etru.

Odgovori