Naj vas oznaka za vas Elerji ne zmede. Na kartah namreč piše Jelarji. Zdrenjamo se skozi vas in po občutku zavijemo desno po cesti, ki je na kartah še označena kot kolovoz. Izhodišče bo pri objektu, ki je videti kot kak počitniški dom ali nekaj podobnega.
Takoj pade v oči tabla, ki v kratkem razloži zgodovino tega dela. Tu je bilo že v bronasti dobi gradišče, kar dokazujejo najdbe pri izkopavanjih. Ne morem se znebiti občutka, da so Italiajni izkopavali samo zato, da bi dokazali poseljenost v času antičnega Rima in pravico do tega dela ozemlja. Sprva betonska potka nas pelje mimo ograd za konje. Cilja nikakor ne moremo zgrešiti, saj ga jasno označuje kakih 20m visok stolp, ki je oddaljen le par 100m hoje.
Zadnji del se povzpnemo kar po stopnicah. Toplo sonce in Pust je na plano privabilo prve č'belce, za varnost udeležencev odprave pa skrbi ninja
. Vrh se skriva nekoliko za stolpom, oznaka se nahaja tik ob mejnem kamnu št. 89. Vse skupaj je precej na gosto zaraščeno, zato PPS postavim v neposredni bližini stolpa, ki ga z vseh strani, razen iz smeri dostopa, obrašča gozd, grmovje in robide. Ah, prava spomladanska uživancija na toplem soncu.
Tokrat začnem raje na 30m, nakar sledi skok še na 40m. Nobenega pretiranega navala, a par lepih zvez. Na 30m me na CQ pokliče W1AW. Zanimivo! UKV sploh nisem poizkusil postaviti. Vse, kar velja za Tinijan je tu le še slabše – zaradi manjše višine.
Ko pospravim, se sprehodimo še do izkopanega in urejenega zgodovinskega najdišča. Le par korakov proč je, se splača pogledati in prebrati informacijske table.
Nezahteven izlet za vse starosti, verjetno manj primeren v poletju, ko se temperature dvignejo in se podrast bujno razraste. Za uspeh na UKV aktivaciji potrebne večje antene in kak watt viška.