Po AC iz Ljubljane proti Novemu mestu, na izvozu Karteljevo pa v smeri gradu Hmeljnik. Tu je kup solidnih cest, po katerih lahko nadaljujete proti Novi Gori. Prihodnjič bi za izhodišče zagotovo izbral Hmeljnik, saj od tam vodi označena pot proti našemu SOTA vrhu.
Malo pred ciljem se levo odcepi makadam (gozdna cesta), po katerem bi se brez težav dalo pripeljati do vodnega zajetja, ki je le par deset metrov od vrha. Skratka – lokacija v stilu Sv. Treh Kraljev ali nekdanje Križarke, ki je dostopna tudi za tiste, ki imajo težave z daljšo hojo.
Z Milanom raje zapeljeva v smeri stolpa in antene, ki se vidi malo bolj proti desni. Polde se okoli hiške muči z ograjo, da mu divjad ne poje vsega pridelka. Malo počvekamo, nakar jo z Milanom mahneva proti vrhu. Sprva kar po asfaltni cesti, nato levo v gozd na makadam in še bolj levo po komaj vidni stezici proti vrhu, ki se ponaša z nazivom »Najvišja točka med Trdinovim vrhom in Kumom«. Morda so za ta naziv morali na kup zložiti nekaj kamenja
, ki označuje vrh.
PPS postaviva brez večjih zapletov. Drevje je dovolj visoko in redko posejano, da z KV antenami ni težav. Za UKV pa je tako ali tako hitro dovolj prostora. Band je običajno živ za takole dvojno aktivacijo, a brez presežkov. Kljub vsemu sva zadovoljna. Vračava se mimo vodnega zajetja in po cesti do poznanega razcepa in nazaj na izhodišče. Sledi še en postanek pri Poldetu, ogled hiške in PPS-a, potem pa morava naprej, saj imava še nekaj načrtov za ta dan.
Hvala za zveze in Poldetu za gostoljubje!