), kot meni. V Herinji vasi zavijem desno, lična lesena tabla v križišču nas usmeri proti Pahi. Cesta se hitro vzpenja, mimo kapele sv. Barbare 
hitro pridemo do cerkve sv. Jurija. Ker je posvečena mojemu patronu, si jo malo pobliže ogledam.
Ta trta je žametna črnina, ki so jo letos aprila dobili iz Maribora. Naj doseže vsaj tako starost, kot njena mati!
Ko smo enkrat tu
,smo tako rekoč na cilju. Še par deset metrov in že smo pri poti, ki ostro zavije v gozd, po njej pridemo do vodohrama, ki ga omenja Bojan.
Zaklepetam se s prijazno gostodinjo bližnje kmetije. Marsikaj sva predelala, tudi to mi je povedala, da je nekoč na "naš vrh hodila vojska. Zakaj se tako imenuje, pa ni vedela. Morda je kaj v povezavi z bližnjim hmeljniškim gradom?
Vrha ne moremo zgrešiti, 10m fiberglas brez težav postavim, kup kamenja nam nudi dober konfort. Iz čistega firbca in brez pomoči klastra, brez katerega menda ne gre več (očitno se VFO premakne samo takrat, ko je XY postaja vsaj enkrat izpisana na ekranu), nekaj časa poslušam ST0R. Naj jamram, kot nekateri? Bejž, bejž, v 45+ letih na bandu sem že marsikaj slišal. Bolj me žalosti, da je 817 brez filtra prav boga postajaca. In grem z mirno vestjo"štuk" nižje. Ja, ja, tudi mene so poklicali enkrat trije (3) hkrati! Aktivnost je bila kar zadovoljiva, čeprav ni bil vikend, očitno tudi vsi niso izgubljali živce pri klicanju mega ekspedicije.
Ker je do Hmeljnika samo 20 minut - tako mi je zagotovila moja sogovornica, sem se podal še tja.
Grad je bil res velik. Morda bo kadaj kaj več denarja, in bodo končali z adaptacijo. Potem pa naredimo velik hotel z 6 žvezdicami, ali pa ga vrnemo bivšim lastnikom. Ja, to bo ta pravo.
73 es cu, Jurij, s57x