Pot proti vrhu je enostavna, saj se že od daleč vidi radioamaterska postojanka, ki je dober orientir. Sprva kar po asfaltni cesti mimo kmečkega turizma, ko se asfalt konča kažipot usmeri levo na kolovoz proti vrhu. Vreme se je pričelo kisati. Bo zdržalo?
V postojanki me pričaka Marjan z osvežitvijo
… Malce poklepetava, nato pa hitro še par korakov do klopce, kjer se utaborim. Težav z antenami tu ni nobenih, če so le travniki pokošeni, da ne delamo škode. Spravim se na band, Marjan pa me »ujame« za arhiv. Pozna se zgodnje popoldanska ura, zato pogoji kljub čistini niso tako dobri, kot zjutraj z Osrence. A sem na koncu vseeno zadovoljen z okoli 70 zvezami v logu. Miloš in Sabina na Ulovki opozarjata na dež, zato tudi jaz pospravim in se brez velikega obotavljanja odpravim prosti avtu. Z Marjanom bomo še kako rekli prihodnjič, ko si vzamem tudi nekaj časa in preverim, če na kmečkem turizmu še tako dobro kuhajo, kot so nekdaj
…Vračam se v smeri Sostra, mimo Velikega in Malega Trebeljeva in skozi Besnico. Cesta je v glavnem asfaltirana, le še en odsek je makadamski, a očitno ne bo več dolgo. Gre pa vse skupaj precej po ovinkih ter gori in dol. Vsega skupaj je za okoli 56km, kar je sicer dobrih 12km manj, kot preko Ivančne Gorice, časovno pa je celo nekaj malega dlje.
Hvala za zveze, spote in Marjanu za gostoljubje!
Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.