Stran 1 od 1

SOTA aktivacija 24.oktober 2019

Objavljeno: 04 Nov 2019, 17:20
Napisal/-a s58r
SOTA aktivacija S5/KS-016, Rzenik (1833 m)


Še v temi se solo ob 6. uri zjutraj odpravim mimo Celja, Mozirja in do Luč. Na nekaterih odsekih kar gosta megla in počasi se tudi daleč pride. V Lučah zavijem levo v smeri prelaza Volovjek (Kranjski Rak). Vožnjo nadaljujem desno v smeri Velike planine. Naprej se peljem po makadamski cesti, ta pa me višje pripelje do naslednjega nekoliko večjega križišča. Nadaljujem desno po zmerno vzpenjajoči cesti do parkirišča Ušivec. Tu se ustavim in vprašam možakarja v delovni obleki, v kakšnem stanju je cesta do planine Dol ? Odgovori, da bo kmalu pripeljal tovornjak s hlodovino in naj počakam, sicer bi bilo srečanje praktično nemogoče. Po nekaj minutah le pripelje tovornjak in nadaljujem naprej . Cesta je na začetku v vzponu in kar dobrem stanju. Pri dokaj strmem spuščanju pa je mestoma v zelo slabem stanju - prečni globoki jarki tako, da je ugodno za te razmere terensko vozilo. Počasi in previdno sem se pripeljal do izhodišča na Planini Dol. Zelo močno je pihal JZ veter. Upal sem le, da bo na vrhu le možno postaviti EndFed za KV. Od doma do izhodišča sem porabil 2 uri in 20 min. Tu parkiram in srečam možakarja, kateri ima namen le do Mlakarjeve koče. Pred mano se že odpravi po meni neznani poti. Malo okrepčila in nadaljujem po makadamski cesti, katera se rahlo spušča proti zahodnemu delu planine Dol. Po nekaj minutah lahkotne hoje prispem v bližino pastirske koče in nekaj 10 m naprej do mesta, kjer je na drevesu planinska oznaka za Konja. To mi je dobro poznano, saj sem pred leti že hodil po tej poti. Nadaljujem v zmernem vzponu čez travnik in pot kmalu preide v gozd.

Slika

Planina Dol

Slika

Levo V. Planina, desno Konj

Veliko listja je že odpadlo in posledično skoraj izgubiš sledi poti, ki te precej strmo vodijo skozi gozd. Prispem na manjše razgledišče in od tu nadaljujem levo.

Slika

Omejen pogled iz razgledne točke

Slika

Razgledna točka

Dohitim možakarja, namenjenega na pastirsko kočo. Prvi stavek iz njegovih ust: Oh pa ste me dohiteli, jaz pa sem mahnil po nemarkirani bližnjici ! Spusti me naprej in nadaljujem po zmerno strmi poti, kjer iz vse bolj redkega gozda preidem v pas rušja. Sledil je še kratek vzpon in pot me pripelje na planino Rzenik. Ob robu takoj opazim mi že poznano pastirsko kočo-Mlakarjeva bajta. Lepi pogledi proti Rzeniku, Konju, Rogatcu, Lepenatki , Raduhi, in najvišjim vrhovom KS alp. Dobro se spomnim, da je bila pot na Rzenik pred leti slabo označena in pot zaraščena, ko sem bil na Konju. Sicer je to v poročilu lepo omenil tudi Bojan, S56LXN. Vprašam možakarja kakšna je pot na Rzenik ? Pohvalno mi odgovori, da so borovce leta 2017 posekali, namestili novo tablo in pot na Rzenik ne vodi več po predhodni in je bolj varna. Kakršna koli bo pot je odločitev, da grem nazaj po zahodni poti.

Slika

Napis Mlakarjeva bajta je že kar zbledel

Slika

Pastirska koča na planini Rzenik (Mlakarjeva bajta) 1654 m in Rzenik 1833 m

Slika

V neposredni bližini bajte je smreka z razpotjem: rahlo levo po zahodni poti; naravnost po vzhodni označeni poti

Vzpon nadaljujem po zmerno strmi poti in po 15 minutah prispem do oznake, katera me usmeri levo na Rzenik, naravnost na Konja. Resnično je lepo označeno in pot lepo posekana. Ravno na tem mestu se je JZ veter skoraj popolnoma umiril.

Slika

Oznaka levo na Rzenik, naravnost na Konja

Slika

Urejena pot po na Rzenik

Pot poteka ob robu občasno izpostavljenega grebena in je vseskozi dobro prehodna.

Slika

Pogled v prepadne stene

Višje vodi pot mimo mogočne razpoke in po nekaj minutah vzpona prispem na vrh Rzenika. Od pastirske koče do vrha sem porabil cca 30 minut zmernega koraka. Brez vetra, toplo, sledijo pogledi, fotografiranje, malo okrepčila in postavitev antene.

Slika

Proti vrhu Rzenika

Slika

Vrh Rzenika

Slika

Bližnji sosed Rzenika je Konj !

Slika

Pogled na Kamniško - Savinjske ALPE

Slika

Postavljena EndFed antena --- 7-10-14 MHz

Sestopil sem po zahodni poti.

Slika

Steza navzdol

Slika

Skozi borovce in pogled proti pastirski bajti

Slika

Tu se steza kar izgubi

Slika

Krožna pot je zaključena

Slika


SOTA aktivacija S5/KS-029, Kranjska Reber (1435 m)

Ni bilo sicer v planu, a dovolj časa je ostalo za kakšno aktivacijo v bližini mojega povratka? Takoj se spomnim in pokličem Mirota S52ON za najavo in usmeritev - Miro hvala ! Zapeljem se do izhodišča in v kar močnem vetru pot pod noge. Vedno močneje piha, a vztrajno …

Slika

Ob poti

Slika

Pogled nazaj

Slika

Ob poti

Slika

Ob poti

Slika

Proti vrhu vse močneje piha in tudi to je posebno doživetje

Slika

Vrh Kašne planine

Poiščem najugodnejši prostor, kar se da hitro postavim J anteno za 2 m in start.

Vedno močnejši sunki in potrebno je dvigniti anteno.

Slika

Za oporo od močnega JZ vetra sem izkoristil tole drevesce !

Slika

Antena postavljena kot inv V

Pripravim tehniko in začnem z delom na 7 MHz. Nepričakovano in takoj velik odziv. Težava s prejemom, saj je veter tulil in večkrat preglasil klice. Moj pogled pa je bil večji del usmerjen proti anteni, saj je bila polagalka nekajkrat dodobra upognjena, a je vzdržala-bravo ! Z razliko, ko mi je bilo vroče na Rženiku, sem tokrat krepko podrgnil roke, da sem obvladal mini ročko. Nisem uspel ujeti nekaj časa z manj sunki, da bi spustil anteno in preklopil na 30 in 20 m band. Intenzivnost JZ je še naraščala. Čakam na najugodnejši trenutek, hitro spustim anteno in sledi pospravljanje. Med aktivacijo zaslišim močan zvok in zagledam helikopter slovenske vojske. Tokrat nisem pomislil, da je šlo za reševanje iz gore in ravno to sem izvedel zvečer doma. Žal tragično se je končalo za enega od izkušenih pohodnikov na Mrzlo goro. Morda tudi to ne bo odveč: Vseeno-morda za tiste, ki bi želeli na to goro. Tudi to neoznačeno pot čez Hudi Prask na Mrzlo goro sem doživel z manjšo skupino pred nekaj leti. Zelo strm vzpon po grapi, skozi ruševje med katerim bluziš in iščeš optimalno možnost napredovanja in oprijemnega mesta. POZOR ! NE sme se okrušiti, sicer lahko sledi najslabše. To se je takrat zgodilo naši pohodnici v skupini, a je s prisebnostjo, močjo in takojšnji reakciji prvega pohodnika za njo obvisela na eni roki. V nadaljevanju seveda več ali manj vsem strah v kosti. Sledi naslednja napaka: Prehitro smo prečili to strmo pobočje v levo le za nekaj metrov in k sreči sledi glas iz vrha gore, da tu napredovanja ne bo in je brezpogojna vrnitev ! Občutki !? Torej - zelo neugodno, a neizbežno ! Zaostrili smo poglede za bolj ugodno izhodišče in le počasi napredovali na sam greben gore. Končno s temi neprijetnimi doživetji smo osvojili tako imenovano MRZLO GORO. Na gori sem bil pred tem že iz Okrešlja in še Matkovega kota. Poti na to goro so zelo-zelo zahtevne, posebno ker niso tako obiskane. Veliko hrušča je posebno na poti iz smeri Matkovega kota in je zelo nevarno za zdrs. Že ime gore pove vse - torej ZELO PREVIDNO !

Naredim še posnetka in povratek do izhodišča

Slika

Pogled proti KS očakom

Ob povratku

Slika

Slika