E7/BO-061 Kozara - Lisina

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
S56LXN
Prispevkov: 246
Pridružen: 14 Jan 2009, 08:30

E7/BO-061 Kozara - Lisina

Odgovor Napisal/-a S56LXN »

Po Kozara - Mrakovica sem se namenil iti še na vrh Kozara E7/BO-075, ki še ni bil aktiviran. Zapeljal sem po edini makadamski cesti, ki vodi proti severu. Po kakih 4km nekje prav slabe ceste sem pripeljal do križišča, kje je ena pot vodila proti zahodu proti Bosanski Dubici, druga pa proti vzhodu.
Doma sem sprintal s SOTA MAP-a zemljevid tega dela. Na monitorju so se gozdne ceste dobro videle, na papirju pa zelo slabo. Zato sem načrtovano pot po gozdnih cestah označil z rdečo barvo. Do omenjenega križišča sem bil siguren, da peljem po pravi poti. Ker pa na zemljevidu nisem imel z rdečo barvo označenega odcepa proti B. Dubici, nisem bil več siguren, če je ta cesta prava. Vseeno sem zavil desno proti vzhodu, vsaj smer je bila prava. Po nekih 6km vožnje po makadamu skozi gozd in prigovarjanju žene, da sva sigurno zašla sem srečal delavce in tovornjakarje, ki so popravljali cesto.
Prepričevali so me, da vodi ta cesta samo do vasi Gornji Podgradci in nikamor drugam. Tako sem podlegel teženju žene in podatkom delavcev in obrnil nazaj. Mislil sem , da je nekoliko južneje še ena cesta, ki vodi proti vzhodu. Toda na Mrakovici sem videl, da tam ni nobene druge ceste in da sem bil na pravi poti. Tudi na spodnjem zemljevidu se vidi, da je bila pot prava, do kam sva približno pripeljala in kam bi morala iti.

Slika

Še enkrat nisem šel nazaj, zato sem se odločil aktivirati Lisino. Toda spet sem naredil napako.
Po makadamu sem odpeljal iz Mrakovice proti JV po zelo slabi makadamski cesti proti naselju Lamovita, odkjer vodi cesta proti Lisini. Cesta je bila prašna, nekje zelo ozka, nekje zelo strma, nekje bolj kolovoz. Pa še vlekla se je bolj kot delovni ponedeljek. Moral bi iti po asfaltu, mogoče to sploh ne bi bila daljša pot, bistveno hitrejša pa zagotovo.
Potem pa iz Lamovita spet navzgor po slabi makadamski cesti proti vrhu Lisina. Zadnji del je seveda najslabši. Pod vrhom na križišču sem parkiral in se odpravil navzgor. Na vrhu je veliko antenskih stolpov, eden manjši tudi radioamaterski, nek repetitor.

Slika Slika

Na ravnico pod stolpi sem postavil z dovoljenjem vzdrževalca polagalko z anteno in naredil na 40m SSB le 6 zvez, tudi z Milanom in Francijem. Na 20m pa nič! Tehnika, oddajniki, oboje? Kdo bi vedel? Sta pa ta 960m visok vrh že aktivirala OE5IRO in OE5RTP.

Slika Slika Slika


Pospravil sem SOTA opremo in pazil, da nisem pohodil kakšne kače, ki jih je obljubljal vzdrževalec antenskih stolpov in se odpravil do avta.

Hotel sem iti še na vrh Kozara, tokrat z južne strani. Odpeljal sem po bolj slabi cesti proti severovzhodu. Žena je nekaj protestirala, da je pozno, da v Bosni ni samo SOTA, da je cesta zelo slaba itd. Pa saj imava nekakšen SUV, ni pa ravno pravi terenec. Ta ozka gozdna cesta je bila tudi trasa za neko kar dolgo MTB turo. Pod Lisino je bila oznaka: še 43km. Oznake za smer so bile kar pogoste.
Po dobrih 5km sem pripeljal do križišča. Dosti kasneje sem na eni tabli videl, da se ta del imenuje Crna loka. Desno je bilo sigurno narobe, levo pa je cesta vodila skoraj nazaj. Garmin mi je kazal naravnost, tudi smer mi je bila prava, pa še MTB trasa je vodila naravnost naprej. Pa sem zapeljal še jaz tu. NAPAKA! Malo naprej se je začel kolovoz, po ravnem blaten, drugače pa strm, povsod pa globoke kolesnice. Pred zaselkom Subotići je bila ob cesti miza s klopmi in streho, pa tudi tabla z zemljevidom teh koncev. Za pohodnike in kolesarje, za avtomobiliste najbrž ni bilo mišljeno.

Slika


Na zemljevidu sem videl, da bi moral v Crni loki zaviti levo, čeprav v začetku v smeri malo nazaj, nato pa je cesta vodila v smeri SV. Kolovoz in nato spet cesta, po kateri sem peljal, pa je vodila bolj proti vzhodu.
Počivališče, planinski dom v izgradnji (tako je pisalo na tabli) in ozka pot z robidovjem

Slika Slika

Slika Slika


Ena strma stezica po opuščenem zaraščenem kolovozu se je še spuščala proti severu, a tam se z avtom ni dalo. Počasi sem začel zgubljati upanje, da bom prišel do vrha Kozara. Bil sem na grebenu, vmes pa je bila dolina. Peljal sem naprej proti vzhodu, nekje bom že prišel v dolino.

Že malo pred dolino

Slika


V dolino sva pripeljala v vasi Turjak, žena pa po dolgi vožnji ni hotela nič slišati, da bi se po dolini vrnil proti zastavljenem vrhu. Potem pa domov. Pa v naslednjem poskusu drugič, ampak sam!

73, Bojan

Odgovori