Ker sem se na aktivacijo lahko iz Ljubljane odpravil šele po 11. uri po lokalnem času, sem za izhodišče pešačenja izbral eno od planinskih poti, ki se proti vrhu odcepi iz gozdne ceste JV pod vrhom na približno 800 m nv, kot je razvidno iz karte.


Sled, ki jo je zabeležil garmin od začetka makadamske ceste v Ribnici do vrha in razgledne točke.
Do izhodišča sem se pripeljal tako, da sem v prvem semaforiziranem križišču v Ribnici peljal naravnost za Kočevje (ne desno skozi center mesta), še enkrat naravnost pri prvem naslednjem semaforju in nato po nekaj sto metrih zavijem levo v industrijsko cono, čez železniške tire, mimo Riko in že smo na makadamski cesti. Nadaljujem mimo deponije komunalnega podjetja – tam nas tabla opozori, da se javna cesta spremeni v gozdno, ampak samo po kategoriji, sicer je enaka kot prej. Ob prvem naslednjem 180 stopinjskem ovinku oziroma odcepu zavijem levo in nadaljujem naravnost vse do Y križišča, kjer v razcepu stoji križ in tudi planinska oznaka, da levi odcep vodi proti Sv. Ani. Tu je ogromno prostora za parkiranje, vendar po tem odcepu peljem še cca. en dober km navzgor, kjer se v desnem ovinku levo odcepi planinska pešpot proti vrhu. Tu parkiram.


Razcep in odcep na pešpot
Lepo označena pot vodi skozi gozd in po 20 minutah pridemo do cerkvice Sv. Ane. Nadaljujemo mimo planinskega doma, praktično brez vzpenjanja in po 15 minutah naletimo na oznake na drevesu da zavijemo levo na stezico, ki nas po nekaj 10 m pripelje na vrh. Naravnost pa pridemo po nekaj minutah do razgledne točke, ki sem jo obiskal ob zaključku aktivacije in od koder je razgled proti severu proti Kamniškim, Posavskemu in Zasavskemu hribovju


Začetek poti in odcep proti vrhu
Sam vrh je označen z impozantnim »kamnom« ki zaseda celoten vrh. Gre za »izmeritveno oznako« oziroma »opazovalni steber« geodetske uprave, kakor je zapisano na steber pritrjeni tabli. Okolica stebra je z dveh strani popolnoma zaraščena, vendar je na strani dostopa in SZ strani dovolj prostora za postavitev vertikalke in v grmovju za postavitev pps. Za postavitev inv. V, razen morda za bande nad 14 MHz, bi imel težave. Sicer pa si že s 5 m polagalko nad okoliškim drevjem in tako sem na 2 m tokrat segel tudi do Ptuja. Steber je opremljen s planinsko skrinjico z vpisno knjigo ter vbetoniranim kovinskim žigom, vendar je v tem času vrh obiskala in se poštempljala le skupinica treh planincev, večina gre kar mimo proti razgledni točki. Za več kot tri osebe pa na vrhu skoraj ni prostora, sploh če eno stran zasedemo z anteno in pps.


Z delom sem ob 12.00 po UTC začel na 7 MHz, vendar so bili pogoji slabi, tudi raporte sem dobival podpovprečno slabe, za večino sem očitno bil bolj na meji slišnosti. Vmes sem enkrat skočil na 10 MHz, vendar nisem slišal praktično nobenega. Na 144 Mhz je bilo kar živahno, poleg starih znancev tudi nekaj novih znakov iz novih krajev. Nekaj zvez je bilo tudi na 433 MHz, najdlje z Francijem S57ILF na Jesenicah in z Zvonetom S58OW v Lescah.


Pogled iz strani dostopne poti in iz pps-a
Čeprav je bilo ves čas aktivacije vse naokrog slišati grmenje (tudi na bandu), pa je nad Malo goro vseskozi sijalo sonce brez oblačkov. Po uri in tričetrt sem zaključil, šel do razgledne točke in nato nazaj grede kratko posedel ob planinski koči ter ob osvežilni pijači poklepetal z oskrbnikom, ki je po polagalki takoj pogruntal, da gre za radioamaterko aktivnost.


Cerkev Sv. Ane in planinski dom
Narejenih je bilo 41 QSO, od tega 18 na 7 MHz/cw, 1 na 10 MHz/cw, 17 na 145/fm in 5 na 433/fm.
Hvala vsem za zveze, Acotu S52Q, Bojanu S56LXN ter DL6KVA in HB9CGA pa hvala tudi za spote. Se slišimo z naslednjega hriba.
73, Sergej S51ZJ