Z Andrejem S56ZAB sva se začela pripravljati kmalu po moji objavi, da grem aktivirat Slivnico (mentalno, hi), vso opremo pa sem pravzaprav sestavil dva dni prej. Ker sem precej navdušen digimode op. sem zložil skupaj ASUSa EEE, nanj Logger32 z MMVARI, v soboto zvečer pa sem spesnil še zadnje makroje za lažje delo. In prav takrat me je poklical Srečko, S57LSW, če grem res peš na Slivnico in da bi šel on tudi. Rečeno storjeno. Andrej S56ZAB, ki mu je bilo ljubše spanje, me je odpeljal na sedlo z vso potrebno opremo (omenjeni ASUS, FT817, 14Ah Pb accu, Buddipol, Buddystick vertikalka, 4el kombinirano 2m/70cm yagico in HB9CV za 6m... pa za vsak slučaj še eno sončno celico, če bo zmanjkalo lektrike, hi...
Točno ob 0500 sva bila oba na sedlu (no, Srečko, ki ga je pripeljal sin Žiga S56LZI, je že malce čakal), naložila sva nahrbtnike, jaz sem zagnal še kamerco in hajd v hrib, Andrej pa jadrno nazaj v posteljo...
Ker je bil moj nahrbtnik dodatno obtežen z mojim osebnim "ruksakom" od cca 50kg, je bil začetek hudo zasopel, dokler nisem ujel nekakšnega ritma, da sem med sopenjem celo uspel spregovoriti kakšno besedo... Srečko, nabit s kondicijo je veselo čebljal in me spodbujal vse do vrha. Jutro je bilo po sinočnjem neurju suho in na pol poti se je iz visoke megle zasvetilo sonce, ki je s svetlobo zalilo grmovje in mokro travo. Jutro je bilo kar naenkrat lepo, Srečko mi je kazal gorske lilije in druge rastline, pot nama je križala tudi lisica in vse polno je bilo petja ptic... še sreča, da nisva srečala mame medvedke z naraščajem, ki je celo lansko leto strašila tu okoli. Vsake toliko sem se ustavil in od blizu posnel zanimive kadre, še posebno lep je bil pogled na zamegljene Javornike na drugi strani Cerkniškega polja in na zaspano dolino okoli Rakeka. Ponavadi tu drvim z avtom in je takšen pogled le bežen spomin, tokrat pa sem se utegnil ustaviti in obenem še malo zadihati vonjave travnikov in okoliškega gozda.Čez dobre tričetrt ure sva bila na vrhu, kjer naju je en prvih jutranjih planincev radovedno opazoval, ko sva se počasi vzpenjala z vso omenjeno kramo in mu ni šlo v glavo, kaj hudiča bova s sončno celico vrh hriba
... vreme bo? bo bo je zatrjeval, razen če ne bo deževalo... Pred kočo na vrhu sva zasedla klop, na hitro sestavila vso opremo, postavila antene in zagnala računalnik. Najdem še WiFi signal in na SOTAwatch javim, da smo on air... in to PSK31... kličem, kličem, ... nič. Vsake toliko me čisto brezobzirno pohodi kakšen RTTY snagator. Kaj vraga, me nihče ne sliši? Hmm. Ok, poskusim cw... nič. Sonce se skrije, privlečejo se oblaki in zapiha. Brrr, je postalo mrzlo. Iz nahrbtnika privlečem bundo, saj sem od pohoda še malce preznojen. 
Srečko S57LSW na 50MHz
6m HB9CV in Buddipol za 20m & up - oba na zložljivih samostoječih teleskopskih podstavkih
Srečko postane že nestrpen in pokliče ssb na qrp frekvencah, jaz vestno javljam, kje se bova nahajal... nič. Prav, kv očitno ne gre, bomo za drugič ugotavljali, kaj je bilo narobe. Zamenjava frekvenco in srečko kliče na 6m. HB9CV je odlična portable antenca in hitro se oglasi S57RWW in kmalu še S51ZG... signali odlični, jasno, Darijan je na Velikem Javorniku... Janez sicer bolj v luknji. Odpiranja tudi na 6m ob tej uri še ni in odpraviva se na 2m SSB. Srečko naredi še dve zvezi, eno S5 in eno 9A in je vesel, ker je naredil predpisane 4 zveze. Bo naslednjič bolje, mi zatrjuje.
Kombinirana 2 el yagica 2m/70cm na zložljivem teleskopskem podstavku
Potem sem se na 6m spravil še jaz in seveda naredil obe omenjeni postaji, skočim na 2m, še nekaj postaj, od tega par 9A saj imajo contest in jim dajem še zaporedno številko zveze. Naredim QSY na 70cm kjer naredim dve zvezi na SSB, preskeniram band in ker je vse prazno se odpravim še malo na FM 2m kanalizacijo, kjer naletim na Miloša, ki je delal z Rašice. Tu naredim še kakih 8 zvez pretežno 9A in še enkrat pokukam na ssb, kjer me pokliče Peter S52AA s svojega SOTA vrha. Narediva še QSY na 14MHz in s težavo narediva mojo edino kv zvezo.
Vmes sva dobila še dva radioamaterska obiska, Jureta S56FC, ki je na vrh prikolesaril in je takoj začel ugotavljati, da se bo moral tudi sam začeti aktivno ukvarjati s SOTA in starega znanca Stojana S51WI, ki je z YLko pripešačil... Prav dosti naju nista motila, se je pa Jure kasneje oglasil s svojega QTHja na 2m FM.
No, accu se je odločil, da bo prazen in sva na hitro pospravila in se odpravila v dolino. Srečkota so doma že grdo gledali, saj je obljubil, da bo ob enih doma, hi...
Tako! Ni šlo vse po načrtih, vem pa, da to ni bil moj prvi in zadnji vrh, ampak da jih bo še nekaj (če nič drugega, Janče, Obolno in Molnik so moji domači hribi, na katerih sem bil večkrat tudi peš z mojo staro FT290 in še prej IC202), enako velja za Srečka, ki je po duši hribolazec in mu je SOTA idelana priložnost za zlitje dveh čudovitih dejavnosti. Mene pa v hribe itak spravi samo hamradio... in na vrhu sem vedno vesel, da me je...