Vožnja iz Loke, preko Ljubljane, Novega mesta, prelaza Vahta na Gorjancih, Metlike, zaselka Purga, kjer zavijem v smeri izhodišča, traja 2 uri. Zadnji del poti v oči pade hrib Velika Plešivica, saj se postavlja z RTV oddajnikom. Naš vrh pride na vrsto malo kasneje. Cesta skozi Velika Sela je asfaltirana. Opazim tablice za Vodenico, ki se nahaja v pravi smeri. Avto pustim ob domu lovske družine Adlešiči, kjer se tudi konča asfalt.
Nadaljujem pa »Gozdni cesti« v smeri križišča na koti 254, ki ga dosežem z druge smeri, kot je bilo prvotno načrtovano. Srečem nekaj domačinov, ki povedo, da so bila južna pobočja Izgornika včasih pašniki, a so jih pred 40 leti opustili. Tudi na tem križišči je oznaka za Vodenico, ki ji sledimo. Le malce naprej naletim na informacijsko tablo. Zamujam, zato bo raziskovanje počakalo na povratek. Nadaljujem po solidni cesti, ki poteka po gozdu, odetem v žive jesenske barve. Posebnih razgedov ni.
Kmalu pridemo do manjše jase, kjer so nagrmadeni hlodi. Tu bo z gozdne ceste potrebno zaviti na vlako. Le ta je precej blatna, saj so traktorji, s katerimi so vlačili hlode, zemljo prav dobro zmehčali. Po robu je hoja težja, saj se zatikam v veje. Na edinem mestu, kjer se preko poseke odpre nekaj zamegljenih pogledov v dolino, jo po neizrazitem grebenu mahnem v smeri vrha.
Kljub brezpotju hoja po redkem gozdu ni težavna. Vrh najdem bolj po občutku in s pomočjo GPS-a, saj je zelo neizrazit. Pod starejšimi bukvami se je razraslo mlado bukovje. Če ne bodo zadeve počistili, bo vse skupaj postalo precej neprehodno.
PPS postavim kakih 20-30m zahodno od vrha. Težav z anteno ni nobenih, saj so krošnje večjih dreves dovolj visoke. Na bandu se pojavim tik pred napovedanim skrajnim rokom najave. Kljub lokaciji v gozdu se veselica začne in konča dokaj hitro. UKV poizkusi ostanejo brez odziva.
Vračam se malo na okoli (zelena sled). Poizkušam najti oznako vrha z višino 369m, a brez uspeha. Prijetna gozdna pot me pripelje na znano mesto. Sledi spust do informacijske table in naprej po spolzki stezici v globoko vrtačo, kjer se nahaja Vodenice. Vaščani so jo s pomočjo donacij obnovili v letošnjem letu. Čaka me še povratek do avta in dve uri vožnje do doma.
Vzpon od izhodišča do vrha mi vzame dobre pol ure a moram reči, da sem kar hitel. Bolj ležeren povratek in raziskovanje mi vzameta približno uro. Prijeten in nezahteven izlet, a bodo UKV-jaši verjetno imeli nekaj problemov. Tudi kolesarjem je vrh dosegljiv, a bi bilo verjetno bolje, če bi bile poti nekoliko bolj suhe.
Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.
... Morda še opomba. S kolesom bi bilo bolje slediti zeleno sled vsaj do lovske preže. Tam okoli zavije kar nekaj vlak direktno v smeri vrha. Tudi čisto naokoli ne sme biti prehude težave.