, naslednji dan pa smo si privoščili krožni pohod na vrh in po ovinkih preko Miklavža nazaj do Gospodične. Nekako podobno se zadeve lotim tudi sedaj. Osnovno idejo za izhodišče dobim na http://www.hribi.net – Krvavi kamen je križišče cest, ki se ga res ne more zgrešiti in prav primerno izhodišče za nezahtevno turo. Odpravim se po markacijah. Naprej po ožji cesti mimo lesene koče, kmalu pa zavijem desno na travnato poljano, ki se počasi dviguje proti gozdu, kjer ponovno naletim na markacije. Očitno sem nekje sfalil pravi odcep, a nič ne de. Do vrha so markacije precej na gosto posejane. Ta del gozda je na zemljevidih označen kot »pragozd«, a nič bat – ne bo potrebno izsekavati poti.
Na severnih pobočjih je še kar nekaj snega, a se pomlad tudi tukaj prebuja. Telohi, zvončki in žafran bodejo izpod listja. Še nekaj dni in bo vse pisano. Hitreje, kot sem računal pridem na greben, ki me mimo vojaškega objekta pripelje na cesto, ki naj bi potekala po sami meji.
Nadaljujemo v smeri RTV stolpa, kjer bomo levo, malce nad cesto, opazili obelisk, ki je v dokaj klavernem stanju. Označuje Trdinov vrh oz. Sveto Gero in se nahaja preko meje, ki je trenutno vrisana v kartah.
Zato se »naš« vrh nahaja kakih 160m naprej in naj bi bil celo kak meter ali dva nižji. Ne morete ga zgrešiti, saj se na njem nahaja RA kontejnerček z antenami, ki se jim pozna sneg in zima, je pa tudi edini konec, kjer se ti odprejo razgledi proti Sloveniji.
Utaborim se malo proč, da pustim vrh prazen ostalim obiskovalcem, upam pa tudi na malo manj kravala. Oprema je rutinsko postavljena in zabava se lahko prične. Štartam na 30m in s tem poskrbim, da standarden 40m naval kasneje nekoliko umirim. Ni slaba taktika, bo potrebno večkrat preverit, če se obnese. Vsekakor priporočam vsem, ki imajo strah pred CW pileupi. Ko se KV umiri, sledi odhod na 2m, kjer me moti nek TX nosilec (RA repetitor?) na lokaciji, ki mi pokrije sprejem. Še dve zvezi na 70cm, 70MHz pa ne obrodi sadov.
Ob 12.00 po lokalnem času naredim zadnjo zvezo in se pred naraščajočim kravalom umaknem. Prvi del poti sledim pot dostopa, nato jo kar povprek preko poljan mahnem proti Miklavžu, ki se lahko pohvali s planinskim domom.
Širša okolica doma je posejana s klopcami, mizami in kurišči. Očitno je poleti tu pravi živ - žav. Včeraj so bili obiskovalci redki, zato je bil užitek še večji.
Malce pokramljam z upravnico doma, se primerno podprem in jo mahnem proti izhodišču, ki je kak kilometer proč.
Nezahteven izlet, primeren za vsakogar. Makadam je dovolj dober in speljan do vrha, tako da se je dalo tudi kar nekaj kolesarjev srečat. Kaj več brisanega prostora za postavljanje anten je v okolici RTV stolpa.
Ob lenobnem pohodu, toplem vremenu in prebujajoči se naravi, je bilo tudi nekaj več časa za slikanje. VEČ ....