S5/TK-025 Sveti Trije Kralji

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/TK-025 Sveti Trije Kralji

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Sveti Trije Kralji ali Vrh Svetih Treh Kraljev (884m) je eden izmed vrhov, ki je primeren tako za tiste, ki bi se na sam vrh radi pripeljali, kot tudi za tiste, ki bi si radi privoščili daljši ali krajši pohod.

Udeleženci jesenskega SOTA pohoda na Goli vrh se zagotovo spominjamo omembe Treh Kraljev. Tu je bil načrtovan največji obrambni sistem in poveljniško mesto v tem odseku Rupnikove linije. Dela na tem sistemu pa niti približno niso prišla tako daleč, kot na Golem vrhu ali Hrastovem griču. Zaradi tega tudi ogledi na enostaven način ni možen. Jamarji se občasno podajo v podzemlje pod vrhom, a se je potrebno zadeve lotiti z vso potrebno jamarsko opremo.

Zelo prijetno izhodišče za bolj pohodniško naravnano osvojitev vrha so Goropeke, do katerih pridemo iz središča Žirov. Od tam nas čaka kaki dve uri nezahtevne hoje – ob upoštevanju, da si vzamemo tudi nekaj časa za razglede in kako fotografijo.

Slika

Z Milanom se odločiva za precej manj hoje. V Žireh, pri Petrolu, zavijeva v smeri Smrečja. Ob koncu Žirov se nam levo nad cesto pričnejo dvigati pobočja Žirovskega vrha. Kmalu bomo za gostimi smrekami levo pod cesto opazili Račevsko jezero. Sedaj moramo biti pozorni, da slučajno ne spregledamo kažipota, ki nas bo kmalu usmeril ostro desno proti Sv. Trem Kraljem. Tri kilometre lepe asfaltirane ceste nas bi pripeljalo na sam vrh.

Slika

Avto pustiva ob cesti na prvem primernem mestu (ni jih ravno veliko) in pot nadaljujeva peš – malo po cesti, malo po ograjenih poteh med pašniki, ki v tem trenutku še samevajo. Markacij in kažipotov je dovolj, tako da se bi bilo težko izgubiti. Kot orientir pa nam služi tudi zvonik cerkve, ki se nahaja prav na vrhu.

Slika

Vrh je jasno označen s kamnitim podstavkom. Vpisne knjige in žiga pa tu ne boste našli. Kot sva ugotovila ob povratku, se oboje nahaja precej nižje – pri brunarici, kjer se ob vikendih in praznikih lahko okrepčate. Nahaja se nekoliko nad šolo.

Slika

Vrh je precej prostran, tako da s postavljanjem anten ni nobenih problemov. Čez dolino imava na dlani celotno pot, ki smo jo jeseni prehodili od Javorča do Golega vrha. Za boljši razgled bi potrebovala bolj čisto ozračje. Že Blegoš se je v močni meglici komaj videl.

Slika

Utaboriva se na robu platoja, ki služi kot parkirišče pred cerkvijo in pokopališčem. Klop, ki je tam, se ponuja kar sama od sebe. Nekaj problema imava s fiksiranjem fiberglasa, saj morava enega od klinov zabiti v precej trdo podlago. Kladivo bi še kako prišlo prav. UKV PPS namestiva kar na betonskem podstavku, ob katerega priveževa palico za 2m anteno, fiberglas pa je ravno prav oddaljen, da med njim in pohodno palico napneva dipol za 4m.

Slika

Ker sva z Milanom oba iz istega kluba ugotoviva, da je to že dovolj tudi za prvo klubsko aktivacijo. Zato se prvič (in upam, da ne zadnjič) v SOTA aktivnosti oglasi znak S53DKR/P.

Slika

Sam pričetek na KV-ju ni ravno obetaven. Tekmovanje in očitno nekoliko zgodnja ura povzročita, da interesentov za TK-025 ni ravno veliko. Ker se za postajami menjava, sva še posebno pozorna na to, da čim večkrat ponavljava lastne znake, a je kar nekaj problemov pri nekaterih, da jim dopoveva, kdo je kdo. Pika na »I« KV aktivnosti je S2S zveza z Wales-om.

Slika

Na UKV-ju je običajno živahno. Narediva tri različne S5 SOTA vrhove, 70MHz pa tokrat seže vse do Ormoža.

Slika

Z delom zaključiva nekoliko prej, kot sva s prva načrtovala, tako da ostane še nekaj časa za martinčkanje pred kočo in iskanje vhoda v podzemni kompleks iz časov med obema vojnama.

Nezahteven vrh, dostopen tako peš, z avtom ali kolesom. Ob najinem obisku nekaj QRM-a zaradi cerkvenih zvonov, zato je bilo potrebno dvakrat za kakih 10 minut počakati, saj se nisva slišala niti med sabo. Drugače pa kar nekaj obiska - pohodniki in kolesarji, med katerimi je tudi nekaj nekdanjih vezistov iz JLA, s katerimi se hitro zapleteva v pogovor – enako kot z nekaterimi vaščani, ki jim je bilo dogajanje v cerkvi predolgo (ali nezanimivo) in so raje prišli malo na sonce pomodrovat in poklepetat o tem in onem.
Jure S57XX

Odgovori