
Najlažji dostop do lokacije je iz Idrije. V centru mesta (avtobusna postaja) nas kažipoti usmerijo proti Vojskem. Sprva stara ozka ovinkasta cesta, se malo višje nekoliko razširi. Vidi se, da je novejšega datuma. V snegu mora biti vožnja po tej cesti prav vratolomna – posebno spust. Zborno mesto z Jurijem in njegovim bratom je počivališče Gnezda. Belo – rdečega antenskega stolpa ne morete zgrešiti

Priporočam, da se ustavite, seznanite z informacijkimi tablami, sprehodite do stolpa in se malo razgledate naokoli. Razgledi na Golake na eni ter proti Julijcem, Karavankam in naprej, so res lepi.
Nadaljujemo proti našemu cilju. Snega ob cesti je vedno več. Takoj postane vsakemu jasno, zakaj imajo tukaj vsi kamjončki in traktorji namesto pluga snežno rolbo. Ko nameče snega ni druge, kot da se preglodaš skozi zamete. Tudi hiše, z nenavadno strmimi strehami, so nekaj posebnega.
Pridemo do vasi Planina, kjer jo uberemo desno v smeri Partizanske tiskarne Slovenija. Asfalt kmalu postane dokaj soliden makadam tako, da z napredovanjem ni problema. O samem končnem pristopu do vrha in problemi povezanimi s tem, je marsikaj že bilo napisanega. Planinica je trenutno edini vrh za katerega vemo, da lastnik ne dovoli dostopa nanj. Zato pride še kako prav pravilo, ki dovoljuje, da se do 100m oddaljimo od vrha, če le višina ne pade za več kot 50m. Na Vojščici živi lastnik tega ozemlja. Ko se peljemo mimo hiš ga vidimo, kako postopa okrog. Ma, me je spomnil na like iz filma »Odrešitev«

Pazimo, da se odpravimo s ceste v breg prej, kot se prikažejo hiše na Vojščici. Globok sneg je k sreči zmrznjen, tako da nas nosi brez problema – kljub dodatni teži 45Ah elektrarne


Tako, napad in umik sta minila brez žrtev


Kolikor se je dalo, sva razmaknila obe lokaciji, a brez medsebojnih motenj kljub vsemu ni šlo. 20m band je bil v začetku pravo razočaranje. Kogar koli si poklical - brez odziva

Vrnem se nazaj na KV, kjer sta 30m in 40m živahna, kot se spodobi. Le par zvez na UKV-ju da slutiti, da je Jurij prej do dobra razredčil vrste interesentov za Plalninico. Preletim 17m band, kjer razbija VK4, a me ne sliši. Več sreče je na 15m, kjer na prvi klic naredim 5X. Ni slabo za 5W in nekaj metrov drata. Proti koncu me Jurij pregovori, da se usedem še za RTTY tipkovnico. O slabih pogojih na 20m ni več ne duha ne sluha. Kogar koli pokličem, se mi odzove. Kar nekaj zanimivih zvez nanizam HZ, HS, JA, W, …
Sonce, ki je prijetno grelo je povzročilo, da je bilo potrebno ves čas paziti na kline. No, Juriju se je zgodila druga nerodnost, ki pa se je končala brez večjih problemov

Proti koncu dela se je pričelo vreme kisati, zato je bilo potrebno pospraviti in jo mahniti proti avtu. Žal so oblaki in megle poskrbele, da bo skok do razgledišča Hudournik počakal na prihodnjič. Zadovoljni z vsem in s samimi sabo se ustavimo še v gostišču/prenočišču/trgovini Medved na čaju, nakar se potopimo v mrakobno in vetrovno Idrijo.
Še par opozoril. Celotno območje, kjer smo se gibali je poraščeno. »Jasa«, kjer smo se utaborili je drugače poraščena z grmovjem in brinjem. Probleme nam je prihranila debela snežna odeja. Tudi dipol antena se da postaviti, le malo je potrebno pogledati. V mesecih brez snega bo zadeva dosti bolj komplicirana.
Pred snegom kmetje umaknejo električne pastirje. S spomladjo se žice vrnejo na svoje nosilce, zato praktično nimate kje parkirati – razen na dvoriščih kmetij. Hiš na Vojščici se raje na daleč izogibajte. Tudi ob grobišču raje ne puščajte avta – vas ob povratku lahko čaka kako presenečenje.
Predlagam, da se morebitni aktivatorji pozanimajo pri Juriju S57X, kako in kaj, da ne bo slučajno kakega »ognja v strehi«.