Takrat še nisem vedel, da obstaja še kakšen drug Kuk, pa tudi do spoznanje, da pomeni kuk hrib ali grič, je bilo še daleč. Je pa zanimivo, da ponekod niso imeli posebne fantazije in so enostavno svojo vzpetino imenovali Kuk, in je bilo delo opravljeno.
Za »moj« Kuk sem zvedel še mnogo kasneje. Škoda! Pa tolikokrat sem se vozil tam mimo, a kaj, ko so pomembni Triglav pa Jalovec in Krn.
Prve ničle in enice smo spravili na »čip« že v Mostu na Soči. Preprosto se nismo mogli upreti pogledu proti Vrhu nad Škrbino s svojo značilno trikotno ploščo, Tolminskemu Migovcu in Tolminskemu kuku, levo, tik pred nami se pne Bučenica.
Takoj za Tolminom se začne na levi dvigati mogočna gmota Kolovrata, čigar najvišji vrh je naš cilj. V Idrskem zavijemo levo v hrib. Po nekaj kilometrih strmih klancev pripeljemo v slikovito vasico Livek. Kraj je lahko izhodišče za »napad« na Matajur in Kuk. Zapeljemo do Livških Ravn, levo nad nami se kažejo antene RTV pretvornikov, kjer je naš cilj.
Vreme je kot naročeno! Snega je ravno prav, da nam hladi podplate, tu pa tam kakšen žafran sramežljivo pravi, da bo kmalu tudi tu pomlad.
Proti Benečiji in Furlaniji je precej zadimljeno, …bilo nekdaj si… se komaj sluti, gore pa so še vedno pokrite z debelo snežno odejo. Brez Krnskega pogorja ne gre, del ekipe mi mora pozirati pred to kuliso:
Na vrhu hriba se prav čuti mineštro iz različnega elektromagnetnega valovanja. Prostora za postavljanje anten je za vse S5 SOTA navdušence! Ne verjamem, da so fantje za naše potrebe pustili kolut kabla, prede pa kot naročen. Tokrat je postavljanje antene šala, žal pa je vse skupaj tik ob zgradbi; ma, saj radijski valovi nimajo oči!?
»Miza« pa tudi ni od muh; vsa šara se je lahko predajala sončni kopeli.
Mirko brez uspeha pregleduje 2m, iz zvočnika prihajajo samo precej čudni glasovi.
Tokrat je vse pripravljeno že pred napovedano uro. Ampak groza – tasterju se je zmešalo, sam od sebe tipka! (vsake toliko me opomni, da bi bilo treba zamenjati lepo plastično škatlico za magari grdo kovinsko). Premikam beštijo sem ter tja, ko je oddaljena 46cm od Ajkoma, pride k sebi. Kakšno zvezo imata, pojma nimam.
Ura je poldne. Med vsemi tistimi »wsem« najde prostor tudi moj tenak signal. Že na prvi klic se oglasi Roy. Na kratko mu povem, kakšno je vreme pri nas, se mu zahvalim za redno spotiranje in … 73 es cu sn. Tokrat se dnevnik kar hitro polni s starimi znanci.
Kmalu pride na vrh Roman, S52RR.
Kdo bi se sedaj še boril z močnimi vzhodnimi ctestmani – raje se posvetimo prijetni debati. Marsikaj novega sem zvedel! (debato nadaljujemo kasneje, v dolini, pri Romanu doma; TNX za vse!)
Seveda mora tudi Mirko »zaslužiti« svoje nove točke: staremu mačku to uspe v kontest stilu.
Po dobri uri aktivnosti, pospravimo kramo. Narava vabi!
Preko Kolovrata vodi odsek Poti miru.
V okolici vrha Na Gradu, je urejen muzej v naravi. Panoji nas poučijo o dogajanju med I. svetovno vojno.
Po grebenu Kolovrata je nekdaj potekala meja med Italijo in Avstro-Ogrsko monarhijo. Že v začetku vojne je tod italijanska vojska začela graditi obsežen obrambni sistem – to je bila tretja obrambna črta; lega je idealna – od tod so lahko nadzorovali in obvladovalo obsežen del fronte, saj je Krnsko pogorje, Mrzli vrh, tolminsko mostišče vse do Bajnške planote, kot na dlani.
Poleg tega je čez sedlo potekala pomembna oskrbovalna pot za položaje pred tolminskim mostiščem.
Vsi ti obrambni položaji pa niso kaj dosti pomagali – nemške enote so jih zavzele že prvi dan 12. soške bitke.
Tistemu, ki ga zanima zgodovina, priporočam knjižico Erwina Rommla: Preboj pri Tolminu, ki jo je izdal Kobariški muzej!
Napisana je tako dobro, da bojni pohod od Bučenice do Matajurja enostavno podoživiš. Gotovo pa je eno – večina osvajalcev je imela dovolj klanja, raje so šli v ujetništvo, zato je imela Rommlova enota v tem času »le« šest mrtvih!
Pogled proti Kuku, desno zadaj je Stol:
Kobarid z Volnikom , JA-051, zadaj je Polovnik z Krasjim vrhom, JA-032
Do Mrzlega vrha je le streljaj:
Ostanki nedavnega časa na sedlu:
Kolega Boštjan mi je povedal še za par zanimivosti, ki jih navadno ne vidimo. Kuk, na svidenje jeseni!
73 es cu, Jurij, s57x