Za dostop sem izbral severno varianto saj sem upal,da se sneg na senčni strani ne bo udiral. Malo morgen! Se je! Ne povsod, ma ravno dovolj, da prideš na vrh zmatran. In pa dobro ogret!
Na vrhu je še vedno pol metra snega, skorja se pod težo SOTA nahrbtnika udira in veselje je pogledat malo naokoli. Nanos,Golaki, Špičast vrh, Alpe....
Klofarija je bila ena velika žalost saj sem priklical le 15 postaj. Se vidi, da je zadnje dneve manj aktivnosti na bandu in posledično manj najav in dežurnih na frekvenci. Po slabi uri dela in v glavnem klicanja CQ brez odziva potegnem od tam doli baterije za fotoaparat. Ravno dovolj so se ogrele, da so zdržale za naslednjih nekaj slik.
Spust je potekal po južni strani, ki je bila v zadnjem delu popolnoma kopna. Takšen je videti Čaven tudi iz Vipavske doline in Krasa. Kopen!
Ne bom se pritoževal. S Florijano sva se imela lepo, saj je resnično uživala na svoji prvi SOTA aktivaciji. Predvsem dokler je sijalo sonce in se mu je na vrhu tasterja veselo nastavljala. Bolj črna ku taku res ne more bit! Meni so se pa kljub bolečinam v kolenih ustnice vlekle v nasmeh, saj sem si prislužil dodatnih 9 točk za rajcat nevoščljivo okolico!
Fotografije Florijane, mene, snega in radijske postaje ter nekaj kičastih okoliških hribov je na kliku: KLIK !
Ali pa Blog: http://s53x.blog.siol.net/" onclick="window.open(this.href);return false;
