Vreme smo »zrihtali«, kje in kako naj ostane skrivnost, vsekakor pa je prekrasen dan naša zasluga!
Na Javorniku smo bili s kar močno odpravo že prvi dan našega članstva v SOTA družini. Takrat nisva imela s Tonetom, S50NV, prav nobene sreče z UKV področji, zato sem se odločil, da se na tokratni ekspediciji posvetim višjim frekvencam, seveda sem računal, da mi bo delo olajšal tudi Maraton, ki je prav ta dan.
Pred mnogimi leti sem naredil 4 elementno yagico za 70 cm in 2 m, ki je bila objavljena v CQ YU3 (če morda kdo pozna oz. ima članek, se toplo priporočam za kopijo!), dolgo časa mi je služila za PR zveze. Odkar pa se je pojavil internet, je samevala. V petek zvečer se oglasim pri Tonetu, sam namreč nimam SWR metra, ki bi »nesel« do 70 cm; meritve opraviva kar v dnevni sobi, antena je čisto OK, žal pa nič kaj priročna. Prav veliko možnosti mi ne ostane: anteno bo treba razpoloviti. Malo več časa mi vzame predelava, saj nisem imel pri roki primernega kosa Al profila. No, tako je ponavadi, ko se ti mudi.
Za 6 m ni bilo posebnih dilem, kaj več kot vertikalno postavljen dipol bi bilo nesmiselno razkošje. Vsaj za sedaj; tiste skupine pegic proti koncu oktobra na večjih Sončevih širinah pa vendarle kažejo, da bo treba misliti tudi na kakšno SOTA konstrukcijo usmerjene antene. Pa še ne te lune, brez panike.
Tokrat se je že v naši kotlini videlo, da je pred nami lep dan. Ko se izvijeva iz kotline, je komaj vstalo sonce rahlo pordelo v led okovano hribovje na jugu planote.
Še par kilometrov okljuk, in tam na zahodu se pokaže ves zasnežen Špičasti vrh, tik nad Črnim Vrhom kraljuje Špik, tam na levi je Javornik. Proti severu se belijo Julijci.
Do minute natančno se zbere okrnjena ekipa – Milan je bil žal zadržan, na vaškem trgu. Hitro se odpeljemo naprej, tik preden glavna cesta pride do vrha klanca, kakih 200 metrov pred kapelico Vrh Gore, je odcep za Šajsno Ravan.
Zasnežena cesta nas kar hitro pripelje do parkirnega prostora. Precej hoje si prihranimo!
Ker mula, taka, s kopiti in pogonom na vse štiri, ne sme biti član SOTA odprave, smo navadno kar aktivatorji nadomestek zanjo.
Čez »komot« ga ni – s seboj smo imeli mizo in dva stola, kot se za stare hame spodobi. Tisto čez pol prerezano dvo-band anteno smo s trakovi pritrdili na mizo, mizo pa na moj nahrbtnik. In plok plok plok… gremo po rahlo vzpenjajoči se poti proti Javorniku. Kmalu nas prehiti prijatelj Andrej; s tastom sta namenjena na komemoracijo, ki je pri Pirnatovi koči v spomin na padle partizane. Ponudi se, da prevzame del tovora, pač zato, da ne bi pol Idrije potem govorilo, da je šel on tako rekoč brez vsega na pohod, jaz, revež stari, pa sem moral »spilati« mulo. No, in če je dober za tako delo:
mu lahko zaupam tudi okrašeno mizo, mar ne?
Preden si otovorim razbremenjen nahrbtnik, je Andrej že izginil izpred oči. Dober je, pozna se, da fant tudi trenira (je pa upokojenec, pokojnino si je zaslužil v idrijskem rudniku!).
Pot proti sedlu, kjer je koča, ni nič kaj razgledna. Pred dobrimi dvajsetimi leti je žled opravil svoje in sedaj zastira pogled proti hribom mlada in gosta bukova hosta. Kaj vse navadno izkoristim za kratek postanek: to in ono je treba slikati, pa ona rožica je verjetno še neodkrita vrsta, oni kamen se malo drugače svetlika, danes pa ni ne rožic niti kamnov, še SOTA oprema ne more biti vzrok za kratko pavzo, saj še elektrarno nosi brat! Nič kaj zimska temperatura je naredila svoje, više kot smo, bolj kaplja od vej, tu in tam pa se vsuje tudi večja količina žledu. Smo pa zato malo pospešili in prišli do koče v roku, ki ga predpisuje tabla na začetku klanca. Andrej je sicer mislil, da smo se skesali, ker nas tako dolgo ni bilo… ja, ja, lahko njemu.
Po kratkem oddihu v koči, smo se malo pred 11. uro odpravili proti vrhu.
Sonce je že močno načelo led
Sproti se nam odpira pogled proti Julijcem, Storžič, Kočna in Grintavec so pred nami
na vzhodu se beli Snežnik, proti jugu se sluti morje.
Z Juretom razmišljava, da bi bilo bolje, če naredimo PPS na čistini pod vrhom. Naše glave, sploh pa tehnika, niso imune na bližnja srečanja z ledom in močo! Kako prav smo se odločili, se je kmalu pokazalo – kar precej ljudi, ki so trumoma obiskovali vrh z razglednim stolpom, je bilo deležno obilnega ledenega žegna.
Garmin pove, da je prostor, ki smo si ga izbrali za PPS, v skladu s pravili. Zraven je še zakrnela smreka, ki bo služila Juretu za obešalnik, ena čudna grinta, kamor bomo obesili yagico pa drevo, za katerega bomo privezali moj stolp.
Aktivatorji moramo biti sila zanimive pojave. Prijazna gospa sprašuje, kje bomo startali. Prvi trenutek mi ni čisto jasno, kaj ima v mislih. Prepričana je, da smo padalci. Saj ni čudno, naši nahrbtniki so prav spodobne velikosti. Le čemu neki bi služila padalcem tista cev, ki je gledala iz nahrbtnika?
Že čez nekaj metrov dobim odgovor! Starejši planinec razlaga ženi, kakšen teleskop nosi onile v nahrbtniku…in kaže na brata. Ivan sicer nekaj govori o ribiški palici, ki služi za anteno, dvomim pa, da je možakarju potlej kaj bolj jasno
Na vrhu je precejšnja gneča. Z vej in stolpa veselo kaplja, ves tisti led, ki se drži vej in stolpa pa tudi ne daja kakšnega posebno varnega občutka. Še en posnetek za zgodovino
In vrnemo se na izbran prostor in brez naglice začnemo postavljati
PPS. Juretova vertikalka je zrasla v trenutku. Šele v dolini mi je kapnilo, da bi lahko posnel šolski primer postavljanja antene (še en vzrok, da skupno akcijo ponovimo, morda kdaj spravimo skupaj celo kakšen »šolski« video). Yagica je hitro na svojem mestu, usmerjena je točno v Triglav – pa naj se od njega odbija signal po ljubi nam deželi. 6 m dipol dobi sila drago utež:
Kasneje se izkaže, da barva dipola ni prava – prav grdo »špricam« (se reče pravilno- brizgam?) po 30 m bandu!
Jure me prav prijetno preseneti – da se ne bom zgubil, mi je podari priročnik za orientacijo! TNX, OC!
Vse je pripravljeno za našo M/M aktivnost. Juretu predstavim še novo maskoto – črno ovco. Saj smo malo posebni, kaj ne? Ma, bolj črni, kot ovce. In raje lazimo po hribih, kot po stolpih; saj res, navadno sem nabiral metre na stolpu takrat, ko nečesa prvič nisem dobro naredil. Pa saj tudi v hribih ni drugače, zgrešiš pot, in že nabiraš metre, stotine metrov.
Malo pred poldnevom se zapeljem čez 2 m band. Nekaj življenja je na FM, par postaj kliče na SSB. Signali so precej široki. V kontestu moja postavitev ne bi prinašala točk! Za tri točke ne slišim nobenega. Pokličem, očitno pa sem premalo vztrajen, saj ni nobenega odziva.
Preklopim na SSB, poberem par postaj, s Sabino in Milošem, mojima prvima UKV S2S postajama se dogovorimo za zvezo na 6 m. To so moje prve SOTA zveze na tem bandu. Kar hitro se preselim nazaj na 2 m, saj tu tako »špricam«, da Juretu onemogočim delo.
Par postaj poberem na FM, Dejan je nova S2S zveza, dobiva se še na 70 cm, še en nov band v mojem SOTA dnevniku! Oglasi se tudi Janez, S51ZG pa Toni, S50NV. S2S zvezam se pridružita še Mitja in Marjan. Nekaj postaj me ne sliši, sklenem, da bo drugič UKV antena postavljena na bolj uglednem mestu. Dnevnik se kar polni, sila počasi sicer, pa saj se nikamor ne mudi. Vreme je čudovito, mraza nobenega, vmes dobimo še obisk, in kot se spodobi, jih pogostimo z borovničkami in potico.
Končno mi uspe zveza v telegrafiji, s Tonetom, našim najstarejšim aktivatorjem, se dobiva na 70 cm. In to prav v času zimskega solsticija!
Vrnem se na 2 m, na SSB ne slišim nobene nove postaje, na FM je bolj živahno. S klubske postaje se oglasi Brane, malo pokramljava s Pavletom, S51GF, s katerim sva pred desetletji od tukaj večkrat tekmovala, komaj slišim Toma, ki je na Sabotinu. Dnevnik zaključim z S56WPF/p in S56IHX/p, ki sta se oglasila z Grebenja. Kar lepo število aktivatorjev je bilo to nedeljo aktivnih!
So to padalci ali astronomi?
Kaj naj rečem o samem delu na UKV? Sam se za delo izključno na UKV ne bi odločil. Točke me ne zanimajo, sila rad pa naredim par deset zvez, ki mnogim (lovcem) nekaj pomenijo. Seveda pa je za nekoga, ki »lovi« samo točke, bistveno lažje nositi v hrib ročno postajo in nekaj aluminija, kot pa vso to KV kramo. Predvsem pa, kakor komu paše, samo, da se imamo fajn!
Smo morda tudi zato vsaj malo – črne ovce?
Vsem želim vesele božične praznike in veliko zdravja v Novem letu!
73 es cu, Jurij, s57x
