Z Jurijem in Dominikom se ponovno srečamo na Colu. Sledi kratek spust mimo Starega gradu do križišča, kjer se dobra cesta strmo spusti prosi dolini. Avto pustimo ob skladišču drv, malo vzhodno od cerkvice Sv. Danijela. Star utrdbeni sistem se hitro opazi – tako levo na grebenu Leskovca, kot desno na hribčku Gradišče. Med obema je globoka struga hudourniškega potoka Bela. Omejimo se na Gradišče, saj bi se Leskovca morali lotiti z južne smeri – s smeri Nanosa, časa za kaj takega pa ni bilo dovolj. Hribček je obdan z jarkom in nekaterimi drugimi položaji, ki pa se na nekaterih mestih že podirajo. Tudi podrast in grmovje bi bilo potrebno ponovno odstraniti. Območje si lahko poiščete na koordinatah N45 52 33.49, E13 59 57.85, a morate imeti novejši ortofoto posnetek. Na starejših nahajališče pokriva gost gozd. Atlas okolja na ARSO in ortofoto iz leta 2012 bo kar uporaben.
Ko zaključimo s prvo nalogo tega dneva se odpravimo v smeri Ajdovščine. Vmes se ustavimo ob »Teodozijevem križu«, ki so ga postavili ob 1600 obletnici bitke. Pogled na spodaj ležečo Vipavsko polje in vasi pod zahodnimi pobočji Nanosa je lep. Lokacijo križa so določili na predpostavki, da se je zgodovinska bitka dogajala v okolici Zemona, oziroma pri Vrhpolju. Kaj je res in kaj ne in katera teorija o bitki je bolj točna bo morda jasno takrat, ko bodo domneve in teorije lahko potrdili tudi s kakšnimi arheološkimi najdbami.
Raziskovalni pohod nadaljujemo po stari cesti do Črnič, kjer se ob vaškem pokopališču nahaja tudi lepo ohranjeno in vzdrževano pokopališče vojakov 96. polka iz Karlovca, ki si ga seveda ogledamo. Ni nam jasno, zakaj informativni panoji omenjajo izgube polka v obdobju 1915 – 1917, ko pa na spomeniku in grobovih jasno piše, da so bili prvi padli in umrli v bolnici, ki je bila v bližini, pokopani na tem kraju konec leta 1916 (nekje od 9. bitke dalje). Takrat se je omenjeni polk boril na hribu Sv. Marka nad Šempetrom. V obdobju pred boji na Markovem hribu naj bi se polk boril na Doberdobu. Dr. Vasja Klavora v svoji knjigi Doberdob navaja, da je polk prišel na Doberdob v času 2. ofenzive.
Z drugim delom ekipe – Sabina, Miloš in Baron se sestanemo pod Kromberkom in skupaj nadaljujemo proti cilju. Odločimo se za pot preko Plav. Avte pustimo pri odcepu ceste za Zarščino, kjer je spomenik postroju in prisegi partizanskih enot septembra 1943 (Kota 727). Vzpenjamo se po nemarkirani stezi, ki nas pripelje do razgledne točke in vzletišča jadralnih padalcev. Ob poti so dobro vidni obrambni jarki v obliki zadrge, ki so obkrožali Korado v več nivojih. Malo pod cerkvico Sv. Genderca pridemo na »uradno« planinsko pot. Od tam do vrha je le če par minut sprehoda.
SSB PPS se postavi ob klopci, nekoliko severneje od vrha, CW PPS pa bliže oznaki vrha. Delo na istem bandu hkrati CW in SSB ni možno, na različnih bandih pa še kar gre. Žal CQ WW DX tekmovanje odnese večino veselja – korespondentov ni bilo kaj prida in na koncu zaključimo s pol manj zvezami, kot smo jih uspeli narediti pred dvema tednoma.
Na povratku se ustavimo pri zavetišču na Koradi, ki je zgrajeno na ostankih topniških položajev in zavetišč. Žal zadeve propadajo, kaj veliko k ohranitvi zgodovinske dediščine pa tudi uporabniki zavetišča ne pripomorejo. Na tleh položajev najdemo oznake glavnih azimutov, ki so najverjetneje služili za grobo postavitev »nečesa«. Vidi se, da je bilo v sredini kroga nekaj zabetonirano. Pri enem položaju je ta del deloma ohranjen, na drugem je v celoti odbit in je tam ognjišče za peko kostanja. Po starih kartah naj bi bili na Koradi topniški položaji. Če je to, kar smo si ogledali, ostanek teh položajev, nismo vedel. Opazovalnica ni mogla biti, saj se nahaja za grebenom. Dva topova kalibra 149mm tako blizu skupaj sta tudi malo verjetna. Morda večji minometi ali pa protiletalska obramba? Kasneje s pomočjo članov foruma Proheridate ugotovimo, da gre najverjetneje za položaj dveh 75mm protiletalskih topov. Videz položaja na Koradi in podrobnosti se več kot ujemajo s starimi slikami takih protiletalskih topov. Oznake azimutov na tleh so služile za hitro določitev smeri, ko so opazovalci javili, od kod prihajajo letala.
Od zavetišča del poti nadaljujemo kar po cesti. Ob njej najdemo v skalo vklesano spominsko ploščo. Napis je komaj prepoznaven (po povratku domov je bilo prvo, da sem v nahrbtnik dal ustrezen svinčnik). Razberemo ime takratnega kralja Italije in naziv neke enote. Najprej pomislimo, da gre za spominsko ploščo ob obisku kralja, ki je bil dokaj reden gost zadnjih linij bojišča. Po podatkih članov foruma Proheridate gre najverjetneje za tekst »In regno di S.M. Vittorio E. III 1. Regg. Genio 23. Comp. Agosto 1915« - skratka spominska plošča enote, ki je gradila ceste v kraljestvu Vittoria Emanuela III.
Vračamo se preko Brd in pod Sabotimom nazaj proti Solkanu. Na Colu ugotavljamo, da smo se ponovno nekaj naučili, a nam je prijetno preživet dan ponovno odprl še več dodatnih vprašanj.
Več slik je v galeriji.