Naskok na vrh opravimo po opisih poti na www.hribi.net. Izhodišče je vas Srednje, kjer lahko pri pokopališču pustimo avto. Do tu se pripeljemo preko Ročinja in Kambreškega. Nekaj prvih metrov moramo narediti po cesti, nakar nas smerokaz usmeri na kolovoz, ki se počasi vzpenja proti vrhu. Kolovoz je zaradi sanacije poškodovanega gozda širok. Nekaj višje ga zapustimo in nadaljujemo po stezi, ki je v travi do ramen komaj vidna. Kasneje v vasi ugotovimo, da za prihodnji teden pripravljajo čistilno akcijo.
Brez težav najdemo oznako za vrh – ostanki opazovalnice na koncu strelskega jarka in spominska plošča. Podrobna analiza pove, da se pravi vrh nahaja kakih 50, morda 60m bolj severno od mesta, kjer postavimo PPS. Na povratku najdemo pravo oznako. Turistično društvo se je očitno odločilo, da žig in vpisno knjigo postavi na mestu, kjer je nekaj razgleda in ostalin iz časov Velike vojne.
KV PPS postavim na enem koncu opazovalnice, Jurij pa UKV na drugem. Nosilec vertikalke lahko privežem za ograjo. CQ-ja z znakom S5100ISONZO in oznako reference kar noče biti konca. Pomaga spominski taster, a se tudi običajne oddaje hitro navadim. Začetek na 40m ni ravno obetaven, a se zadeve izboljšujejo na višjih bandih. Ko mi uspe na 17m narediti samo eno zvezo se na hitro še enkrat vrnem pogledat na 40m in po dobri uri in pol zaključim z delom. Jurij na 2m nima ravno sreče (običajna težava na teh koncih), a je kar nekaj življenja na 6m.
Po zaključku poiščem obe kaverni, ki sta nekoliko oddaljeni od mesta, kjer delamo. Visoka trava in precej podrtih dreves poskrbi, da potepanje okoli ni ravno prijetno, zato se počasi odpravimo proti izhodišču.
Vračamo se nekoliko po ovinkih. Nadaljujemo po cesti v smeri Livka do muzeja na prostem Na Gradu. Tokrat si vzamemo čas le za ogled ostankov položajev, ki se nahajajo med cesto in strmimi pobočji Kolovrata. Sistem obnovljenih jarkov in kavern bo počakal za naslednjič, saj ogled območja vzame kar nekaj časa – najverjetneje v kombinaciji z aktivacijo Kuka.
Do Mosta na Soči se spustimo po cesti s Solarij, ki se po pobočju Hlevnika spusti proti Volčam. Udeleženci Doris, Ivan, Andrej S52GP, Jurij S57X in jaz smo zadovoljni. Prijeten in nezahteven izlet primeren za vse starosti – sploh, če ni podrasti.
Nekaj več slik je tule…