V Hrušici zavijeva levo in v prvem križišču desno (na karti št. 1 in 2). Pot nadaljujemo, kot sem označil na zemljevidu. Odcepov št. 3 (45 51 28,4, 14 09 46,6) in 4 (45 50 42,9, 14 09 59,2) – tu je tudi nizko nad tlemi postavljena rdeča puščica ne smemo zgrešiti, drugače si ogledamo pred našim ciljem še druge lepote Hrušice. Hitro prispemo na jaso, ki jo omenja že Sergej. Do cerkvice sv. Lovrenca oz. nekaj minut oddaljenega vrha je ravno toliko hoje, da si vsaj malo pretegnemo krake. Ne vem, komu se je utrnila ideja, da je pot proti cerkvici nasipal z gradbenimi ostanki, prav nič ne sodijo tja!?
Na vrhu se odpre pogled proti postojnski kotlini in vsemu gričevju, ki jo obdaja. Za planince so pridni člani TD Pudgura odlično poskrbeli. Prejšnji mesec so postavili dve krasni klopi in uredili okolico.
Za »sotaše«, ki smo navajeni marsičesa, že skoraj kič, hi
S postavitvijo anten ne bo težav, midva sva fiberglas privezala kar ob klop. Žal pa ura ni ravno najbolj primerna, zato se tudi dnevnik bolj počasi polni. Pa naslednjič!
Po najkrajši poti – na karti sem jo označil z modro puščico, se vrneva v Bukovje in nato proti Planini.
73 es cu Jurij, s57x