Dostop sem načrtoval po predhodnih opisih. Vrh se lepo vidi s ceste pred Črnim Vrhom. Vsaj do kapelice se bo dalo priti v vsakem primeru. No, zaradi majhne količine snega sem se po kopni cesti, ki vodi po južnem in JZ pobočju Špika pripeljal vse do sedla Stanišče (vedno dvakrat pogledam, če tam ne manjka »r«
).S sedla vodi precej nova vlaka, ki se priključi nekoliko starejši. Pot poteka po severnih pobočjih hriba. Ko se vlaka prične nekoliko spuščati se odločim, da jo mahnem naravnost v hrib po manjšem grebenčku, ki ga na karti ni videti. Nekaj deset višinskih metrov opravim v gostem cik-caku, ki me malo pod vrhom pripelje na naslednjo vlako. Le kje ima izhodišče? Zadnji del vzpona opravim po grebenu, ki se konča na vrhu.
Poraščen vrh označuje tabla. Drevje je dovolj visoko in redko posejano, tako da s postavitvijo anten ni težav. Band je še kako živ, saj se Špik vpiše na moj seznam 100+ vrhov.
Vsega luštnega je enkrat konec in potreben bo povratek (zelena sled). Spustim se po brezpotju do prve vlake, ki poteka severno od vrha. Žal po nekaj 100m ugotovim, da se konča. Sledi precej strm spust po brezpotju. K sreči je podlaga suha, tako vsaj hoja ni preveč zahtevna.
Na cesto »padem« par sto metrov vzhodno od avta, ki ga nato dosežem po cesti.
V bodoče bi bilo zanimivo raziskati, kje ima vlaka, ki pelje severno tik pod vrhom, izhodišče. To bi bil zagotovo najvarnejši dostop, brez potrebe po »izletih« v strma brezpotja.
Hvala za zveze in spote! Nekaj slik v večjem formatu je tukaj.