Po uri vožnje parkirava zraven partizanskega spomenika. Po že znani stezi jo mahneva proti cerkvici Sv. Genderce, ali Jerice, kot bi ji rekli bolj »pravilno«. Če se sprehodimo po zemljevidu, najdemo tod še več cerkva, ki so posvečene manj znanim svetnikom. Da vrha ne zgrešimo, so dodali še eno duhovito narejeno smerno tablo. Ni sicer narejena po predpisih, ki jih določa UL 80/2008, svojemu namenu pa le služi
. 
Kmalu se skozi redko rastje zasveti popolnoma prenovljena cerkvica. Ni ji bilo lahko: vojna vihra I. svetovne vojne, je cerkvico, zgrajeno v 16. Stoletju, porušila. Med vojnama je bila ponovno postavljena, v našem času pa očitno pozabljena. Ob mojem prvem obisku Korade je bila v prav klavrnem stanju.
Ostanki gradbenega materiala pa res ne sodijo na potko proti vrhu!
Na Koradi, najvišjem vrhu Goriških Brd, se nam odpre svet na vse strani. Brez težav naredimo inventuro lepega števila SOTA vrhov. Dostop je lahek, primeren tudi za najmlajše člane družine. V bližini je tudi zavetišče, ki je odprto čez vikende.
Tudi tokrat postaviva PPS kar na piramidi.
Redko razkošje je to; – hrbtenica mi je hvaležna, če uporabim znani stavek. Verjetno tokrat prvič po več desetletjih ne podim po bandih za kakšno eksotiko. Zaradi tekmovanja tudi lovcev ni prav veliko. Hitro so zadovoljni s TK- 027
. Jaz pa tudi. Sprehodim se čez, po dolgem času, zelo živahen 10m band. Z uborno močjo brez težav naredim nekaj postaj z vzhodne ameriške obale. Omagam pa pri VE2EKA. Pa drugič.
Sonce je že precej nizko, zato hitro pospraviva robo. A kaj, ko pride na vrh prijetna planinska druščina. Zaklepetamo se. Obdelamo domala celotno panoramo, ki pa ni majhna, brez EPP pa tudi tokrat ni šlo.
Še posnetek sončnega zahoda, ki ga v naši kotlini ne vidimo, in baterija dokončno izdahne.
Kot zanimivost še en posnetek SOTAwatch:
in pa kako nas slišijo drugod.
73 es cu Jurij, s57x