S5/TK-002 Matajur

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/TK-002 Matajur

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Lepo jesensko vreme, megla v dolini in višek ur, so tokratni krivci za dvojno aktivacijo Matajurja (1641m), ki leži na meji med Slovenijo in Italijo. Odločim se za dostop po nekdanjem smučišču, ki ja na zemljevidih še kar označeno, na terenu pa se vidi le še nekaj žalostnih ostankov. Pot iz Škofja Loke, preko Cerknega, Tolmina, Idrskega in nekdanje meje pri Liveku mi vzame slabi dve uri. Sprva je pot na Italijanski strani precej ozka, a se pred zaselkom Polava razširi. Nadaljujem skozi vasi Čeplesišče, Mašero, Ložec in Matajur vse do planinskega doma (zaprt) tam nekje na 1320m višine, ki bo moje izhodišča. Vse skozi lepa široka asfaltna cesta, nobenih težav z orientacijo.

Slika

Ko stopim iz avta, me preseneti nenavadna tišina. Ne priča, ne vetrca, ne muhe … skratka tišina, kot je že dolgo nisem slišal. Vrh Matajurja, ki se kaže nad parkiriščem, je videti bliže, kot je dejansko :lol:. Tudi če nebi bilo smerokazov, ga ne morete zgrešiti – naravnost po grebenu, kjer je bila včasih trasa žičnice. Proti Julijcem je nebo umito, proti jugu je bolj megleno, zato se morja ne vidi. Približno na 2/3 poti se z desne priključi mulatjera, ki je tudi na karti dobro vidna.

Slika

Italijansko stran vrha zaseda kapelica in velika oznaka vrha. Naš žig je vzidan v kamen, tik ob meji. Prostora na vrhu je precej, zato ne bo težav s postavljanjem anten. Nas pa lahko zmede kup mejnih in drugih kamnov, zato moramo malce pogledati, kje postavimo S5 in kje IV3 PPS. Na hitro pa tako: Stebrički s smerokazi so vsi v Italiji, prav tako tudi velika oznaka vrha in kapelica.

Slika

Na naši strani se utaborim tik ob kamnu z žigom. Ravno prav sem umaknjen, da ne motim drugih obiskovalcev, ki pridejo na vrh (oni pa mene ne). Moram pa reči, da so bili (z izjemo dveh) prav lepo vzgojeni in so se zavedali, da niso eni in edini na svetu. Skoraj ni slišati, da se potikajo okrog.
V Italijo se odpravim v bližino nečesa, kar bi lahko bili ostanki strelskih položajev. PPS je hitro prestavljen, tudi interesa je kljub dejstvu, da je Matajur v zadnjih mesecih kar radioaktiven, dovolj.

Slika

Vsega lepega je enkrat konec in ker se imam namen vračati preko Kolovrata, je potrebno odriniti. Najprej se spustim po severnem pobočju do naslednjega mejnega kamna in preverim, če sem si karto in razpored mejnikov pravilno razlagal. Sem si! Nato naredim ovinek mimo planinske postojanke pod Matajurem in nato po travnatih pobočjih nazaj proti trasi žičnice in do avta.

Slika

Po poti srečam nekega IV3 radioamaterja, s katerim malce poklepetava. Otovorjen z velikim fotoaparatom in v družbi zvedavega psička, se odpravlja proti vrhu lovit sončni zahod.

Vožnja proti Liveku in nato vzpon na Kolovrat mineta brez težav. Marsikateri turbinec bi spotoma skočil še na Kuk in v zadnjih sončnih žarkih še morda kam naprej, meni pa bo to počakalo na kdaj drugič. Tudi sistem obrambe Na Gradu bo počakal za prihodnjič, a ne morem si kaj, da ne pomolim nosu preko roba in pogledam v dolino Soče. Tam doli se že plazijo sence in mrak, zato tudi razgled ni več to, kar sem pričakoval. Pa drugič.

Slika

Prijeten izlet za hladnejše dni. Si pa ne predstavljam, da bi lezel v tiste travnike v kaki poletni vročini. Tudi IV3 amater je menil, da poleti ni lepo tu gori – preveč ljudi in preveč kravala ;) … Kot celota, je bila to dokaj uspešna dvojna aktivacija – sploh, če upoštevam, da je bil petek. Na UKV sicer ne duha ne sluha o nikomer. Mene to sicer ni predstavljalo težav, saj se je kljub temu v logu nabralo krepko preko 100 zvez.

Hvala za zveze in spote!

Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.
Jure S57XX

Odgovori