Cesta na planoto je lepo speljana, nekdaj so bili mojstri za to. Domačini so s kažipoti lepo označili vsak odcep, tudi »tujcem« se ni bati, da bi zašli. Tokrat je vreme čudovito, z vsakim metrom se vsake toliko odpirajo pogledi proti jugu, bližnje Kobalove planine so kot na dlani, tik pred koncem vzpona se pokažejo vsi »naši« SOTA vrhovi. Škoda, da se z vrha skoraj nikamor ne vidi. Morda bodo kdaj pridni domačini ponovno postavili razgledni stolp?!
Tokrat imamo s sabo portable mizo in stole, zaloga energije je velika, ekran pa je tudi zadosti velik, da »prenese« tudi zelo velike fonte. Slušalke, ki sem jih tako pogrešal na Tolminskem Kuku, si dam za vsak slučaj kar okoli vratu. PPS postavimo na čistino tik zraven vrha.
Da ne bi bilo vse preveč lepo, imamo na začetku nekaj težav z anteno. Ker pa smo vsi doma v deželi čipk, nam tudi nekaj zavozlane žice ne dela večjih problemov.
Naredimo še oporo iz pohodnih palic, nataknemo zastavo…in antena je nared. Mala Ema skrbi, da je vse lepo poravnano.
]Ostalo je šala. Z rahlo kislim priokusom, postaja namreč noče komunicirati z računalnikom. Obratno gre.
Toni se odloči, da bo najprej delal RTTY, kasneje, če bo čas, še CW. MixW nima najenostavnejšega načina za delo v telegrafiji, za oddajanje oz. vpisovanje poljubnih raportov je preveč ceremonji. Bova pač vodila še ročni dnevnik.
Makroji so pripravljeni, igra se lahko začne. K sreči je F1 sprogramiran za avto CQ, drugače bi se tipka obrabila. Na 40m ni žive duše, 20m kaže nekaj življenja, odziva pa nobenega. Je signal res tako tenak? Ali pa so SOTA zagnanci le telegrafisti in fonisti?
Preseliva se na 40m cw. Že po prvem cq se oglasi OC Janez, zveze se lepo množijo. Žal je tokrat spet več motenj difuznih postaj. Po pol ure dela zmanjka korespondentov pa tudi računalniku se je močno zmanjšala zaloga energije. Matej hitro pripravi pretvornik, a glej ga šmenta, ta po hitrem postopku neha delati.
Mojstri hitro ugotovijo, da je pretvornik preživel, crknila je varovalka pa še s kontaktom med klemo in varovalko je nekaj narobe. Da je vse skupaj kvalitetno narejeno in pa rešitev problema kaže slika:
30m je tokrat kar živahen, pokliče tudi par UA9. Po pol ure pa tudi tu zmanjka zanimanja. Sonce, čeprav že kar nizko nad obzorjem, prav prijetno greje v hrbet. Pa le v hrbet, na vsemu, kaj je na tleh se že nabira rosa.
Lepo poldne je za nami, med pospravljanjem se že menimo za naslednjo ekspedicijo, najbrž gremo k Ladotu na drugi konec planote.
Hvala vsem za zvezo in cu sn!
Zapisal Jurij, S57X