Stran 1 od 1

S5/TK-011 Srednja gora

Objavljeno: 16 Sep 2011, 20:40
Napisal/-a s57x
Ta hrib me je mučil že dolgo časa. Ker SSKJ pravi, da mučenje pomeni namenoma povzročati telesne bolečine, je bilo potrebno ukrepati. Bolje kasno, kot nikoli.

Hriba sem se lotil »z našega« konca. Na Colu zavijem proti Vodicam, po 3,5 km pripeljem do križišča (vsa križišča tod so dobro in lično urejena s smernimi tablami!), kjer se lahko odločimo za krajšo ali nekoliko daljšo varianto (krogec št. 1).

Slika

Pot sem načrtoval tako, da bom čim več videl. Zapeljem do Vodic, v križišču s kapelico (pri nas pravimo temu »znamne«) – kota 927 na Geopediji, zavijem desno in pod smučiščem v breg. Značilna gozdna cesta, verjetno še iz K&K časov, nas pripelje visoko pod hrib. Na križišču, označenem s št. 2, zavijemo ostro levo; meni ni šlo, moral sem odpeljati malo naprej in v prvem razširjenem ovinku obrniti avto, :D Po tej cesti sem se potem tudi vrnil v dolino.

Slika

Slika

Zapeljem še malo naprej, kjer je prvo parkirišče, avto nas bo tu gotovo pričakal v senci. Desno se odcepi pot do cerkvice sv. Duha, malo više je na ravnini prostor, primeren tudi za piknike. Prav debelo sem gledal, ko sem pri povratku tu srečal nekaj »turistov«.
V parih minutah smo pri veliki izravnavi, ki je verjetno služila za obračališče in deponijo. Kadar so maše v bližnji cerkvici, ni bojazni, da ne bi imeli kje parkirati. Čeprav na zemljevidih tod ni označena nobena planinska pot, so se domačini potrudili, in stezo na »naš« vrh dobro označili. Morda bo koga celo motilo, da so markacije, razne rdeče pike, križci in črte prepogoste.

Slika

Slika

Posebno všeč mi je ta maksi puščica:
Slika

Ko boste hodili tod, boste hitro ugotovili, da je to čisto v redu, saj je treba na nekaj mestih dobro gledati pod noge, in kako prijetno je, da samo malo dvigneš pogled, in že vidiš naslednjo oznako. Da ne omenjam meglo, ki nas v tem koncu, preverjeno, prav hitro preseneti. Skratka, pot je slikovita, zadnjih deset, morda malo več minut, se strmo vzpne na vrh in se nadaljuje v smeri Streliškega vrha. Vrh je sicer prostran, ker je zaraščen, sem anteno brez težav lahko postavil samo na enem mestu, gvišno je gvišno, ni kaj!

Slika

Dve zgoraj dokaj ravni skali sta idealni za PPS, postaja in ročica že dolgo nista bili tako stabilni pa tudi zadnja plat »jim je bila hvaležna«.

Slika

Lokacija je prav posrečena, kot bi delal sredi skalnjaka, samo rožic ni; so pa koprive, kar pa tudi ni kar tako. Upam, da sem prostor dobro očistil; pa ni bojazni, da sem naredil veliko škodo; če kdo rabi zdravilo proti revmi, je tega rastlinja tam okoli še dosti na zalogi.
Ko sem se vračal, sem zavil še k cerkvici sv. Duha, tabla pravi, da je le 15 minut hoje. O njeni zgodovini nisem še ničesar izbrskal, mora pa biti zanimiva. Lepo skrbijo zanjo in tudi za okolje!
Do avta je le še kratek spust. Do križišča s prve slike, se vrnem po poti, ki sem jo že omenjal. Pot, po kateri vozimo, je bila že nekdaj pomembna prometna žila:

Slika


73 do naslednjič, Jurij, s57x