S5/TK-013 Javornik

Moderator: s58r

Odgovori
s57x
Prispevkov: 273
Pridružen: 09 Jun 2008, 15:40

S5/TK-013 Javornik

Odgovor Napisal/-a s57x »

Bolj kot lepo vreme, me je v nedeljo mučil preizkus nove postaje. Boljša polovica se je seveda takoj strinjala, da greva po dolgem času na Javornik, po poti, ki menda še ni bila opisana v SOTA poročilih.
Ob odhodu je toplo, nebo pa modro, kot že dolgo ne, le tam na jugu sta dva mala puhka. Nekaj duhovičim, da ta dva pa znata biti nevarna …
Iz ovinkov nad Črnim Vrhom se odpre pogled na Julijce in Kamniške Alpe. Vremenska napoved je točna – panorama je bolj klavrna, vidi se, da od vzhoda prihaja slabo vreme. Ampak, preden pride moča do nas, bova že zdavnaj doma.
Malo pod prelazom (tu je tudi izhodišče za »naš« Špik) se odcepi makadam ostro levo proti Šajsni Ravni.

Slika
Z rdečim krogom je označen odcep s ceste Črni Vrh - Ajdovščina, zspikami pa pot, ki jo lahko opravimo z avtom.

Avto pustiva pri prvih hišah. Pot zavije mimo hiš v breg, na sedlu nas tabla usmeri levo po kolovozu, desno pridemo na Čelkov vrh, ali pa do Kamplca oziroma Cenca, kjer je izhodišče za Špičasti vrh.

Slika

Pot do vrha Javornika je lep sprehod; po vsakem zmernem vzponu se pot zravna, tako, da tudi tisti s krajšo sapo nimamo težav. Sicer pa si lahko damo opravka tudi s slikanjem rož, da malo umirimo pulz. V dobri uri, če odštejemo lovljenje sape, smo na vrhu.

Mrtva kopriva je prav imenitna rožica:
Slika

Po dolgem času sem spet videl zlatične vetrnice:
Slika


Greben z najvišjim Javornikom, soseda proti zahodu sta tudi Špik in Špičasti vrh, predstavlja naravno oviro med primorsko in celinsko klimo, temu primerno se lahko hitro spreminja tudi vreme. Z razglednega stolpa na Javorniku (ali Špičastem vrhu) je ob primernem vremenu lep razgled na Tržaški zaliv in alpski svet. Medna je imel idrijska legenda Bernik tako dober rešpetin (daljnogled), da si si moral zavihati hlače, ko si gledal tja dol na morje!
Tokrat ni bilo nič s pašo za oči. Vreme se je čisto pokvarilo. Šare je še več, kot navadno, upal sem, da mi bo lepo vreme omogočilo kaj več eksperimentiranja. Hitro postavim PPS, vertikalko pritrdim za razgledni stolp, za mizo mi služi kar vetrovnica. Nikomur ne bom napoti, v vseh desetletjih, ko zahajam sem gor, še nisem videl, da bi kdo pogledal kaj sploh je na vetrovnici. Vsi rinemo samo na razgledni stolp. No, saj ni čudno, hrib ni več gol, kot je bil v času, ko so sezidali označbo vrha.
Anteno za silo poglasim; veter se hitro krepi, da je ubogo polagalko pošteno krivilo, žica je opletala, da spremembam še avtomatika ne bi sledila.
Pokličem OK postajo, ki dela s hriba. Na vrsto pridem v naslednji »rundi«, vendar sprejme le X/p. Pokličem še enkrat, a kaj, ko tokrat sprejme nekoga, ki nima niti X niti ni /p. Še eden, ki ni videl Etike od blizu. Škoda časa. Sprehodim se po bandu. Prvi vtis je dober, postaja ima lep zvok. Verjetno bo največja težava mali gumb za VFO. In pa taster. Ti vgrajeni elektronci mi sploh ne odgovarjajo, ne gre mi ne pri 1000MP, niti pri 706. Tistega /p parkrat enostavno ne spravim skupaj. Tolažim se, da je kriv mraz, termometer kaže borih 6 stopinj, jaz pa kar v kratkih rokavih; pa menda ne bom zgubljal časa z oblačenjem vetrovke!? (Slavko, SRI za QRS in hvala za spot!).

Slika

Po četrt ure prvič pokličem »v prazno«. Zaradi mirne vesti povem, da bom zaključil z delom, ker me priganja slabo vreme in 73 es hpe cusn .
Vračava se po isti poti. Sprva sva mislila narediti krožno pot – z vrha se spustimo do Pirnatove koče, na Šajsno Ravan pridemo po levem kolovozu, pa naju je premotil čemaž nižje ob poti. Prav to nabiranje naju je toliko zamudilo, da naju je ulovil dež, k sreči le par sto metrov od cilja. Se vsaj prašilo ni!

73 es cu Jurij, s57x

Odgovori