S5/TK-016 Špičasti vrh

Moderator: s58r

Odgovori
s57x
Prispevkov: 273
Pridružen: 09 Jun 2008, 15:40

S5/TK-016 Špičasti vrh

Odgovor Napisal/-a s57x »

Polna pljuča svežega zraka so res enkraten občutek. Še posebej, če veš, da zraven ne dobiš nobenega dodatke v obliki leteče golazni. To je res ena boljših lastnosti zimskega časa.
V nedeljo je bilo vreme ravno pravšnje za krajši zimski pohod. Pravzaprav nas je premagal firbec: kako zgleda poplavljena Zadloška planota od blizu

Slika

in daleč

Slika

Za nas je vse skupaj zanimivo, domačini pa bodo imeli celo referendum šele to nedeljo! Skratka, zaselek je na pol odrezan od sveta. Kaj naj bi to pomenilo? Po domače – del krajanov pride v bližnji Črni Vrh preko Idrijske Bele, Idrije, in Godoviča; drugi morajo preko Male Gore na Kovk in čez Col v Črni Vrh. Enako se je godilo nam. Na Špičasi vrh, ki kraljuje nad Zadlogom, smo morali na Col, tu zavijemo desno proti Predmeji. Kmalu po zaselku Gozd opazimo desno pred sabo spomenik:

Slika

Tu zavijemo desno, še nekaj časa se vozimo po asfaltu, potem pa tolčemo makadam. Pravzaprav, če se izogibamo lukenj, bo manj tolklo. Na prelazu Mala gora je stal njega dni velik mlin na veter. Danes ni o njem niti sledu. Tu se pot prevesi na zadloško stran. V ostrem levem ovinku je odcep proti našemu cilju. Dokaj skromna tabla kaže pot; je pa edini odcep na desno, tako da jo ne bomo zgrešili.
V zimskem času pustimo avto kar tukaj. Po slabe pol ure zložne poti – sneg je odlično »držal«, pridemo do križišča, kjer se pot odcepi ostro desno.

Slika

Tabla, ki nas vabi na Špičasti vrh pravzaprav ni namenjena nam (iz »naše« smeri navadno pridejo turbo planinci, ki se zapeljejo malo naprej, kjer je parkirišče za nekaj avtov, ali pa pot nadaljujejo do velikega obračališča in od tam nadaljujejo proti vrhu), pač pa planincem, ki pridejo iz Zadloga po markirani poti. Ta pot je označena tudi na Geopediji. V petnajstih minutah pridemo po strmi poseki do grebena. Hoja v breg ni prijetna, saj je sneg poledenel in je treba marsikakšno stopnjo nadelati s palicami. Ja, pa brat Ivan, ki hodi spredaj, ima gojzarje št. 47, kar tudi pripomore k varnejši hoji.

Slika

Kaže, da je pri starem gozdarskem mejniku zadnja postaja pred naskokom na vrh: ostanki »infrastrukture« kažejo na pestro gostinsko aktivnost.

Slika

Čaka nas še kratko prečenje grebena, zadnji del »špice« je prav zoprn, dereze in cepin bi prišle prav.

Slika

Slika

Na vrhu je razgledni stolp; pod njim imamo pravo razkošje in nam za PPS ni potrebno skrbeti, tudi s postavljanjem vseh vrst anten vsaj v zimskem času ni posebnih težav. Kako je z delom s stolpa pa menda vemo!?

Slika

O samih zvezah ne bi kaj dosti pisal. Čudni pogoji so bili. Na 40m sem naredil samo Jureta - preveč je zeblo, da bi se prerival z vsemi QRP tekmovalci in zgubljal čas. Na 30m je bilo dokaj živo. Nekaj postaj je imelo tako razbijaški signal, da je kar zvenelo v sprejemniku. Tokrat so bili raporti posebno zanimivi: toliko 339 še nikoli nisem dobil, celo fantazijski 529 imam v logu. Roy je imel spet »razbijaški« signal. Kasneje, ko je delal Mirko, je bilo manj QSB, raporti so bili po večini 599, je pa tudi on »kasiral« eno eksotiko. Bonus točke so bile pošteno zaslužene!
V dolino smo se vrnili po drugi strani, z vrha se markirana steza nadaljuje proti Cencu, to je ob cesti Črni Vrh – Ajdovščina, nedaleč od odcepa proti Javorniku. Pot proti cesti, kjer smo pustili avto ni markirana. Prav hitro pod vrhom zapustimo markirano pot, držimo se leve. Kmalu zagledamo na levi strani veliko poseko, desno pred nami se pokaže tudi veliko obračališče oz. deponija za les. Do tod potrebujemo kakšnih 20 minut. Čaka nas samo dobre pol ure sprehod do avta.

Slika

73 es cu Jurij, s57x

Odgovori