Širok makadam, delno pa tudi asfalt, me pripelje do križišča, kjer se desno odcepi opuščena cesta proti vrhu. Mesta ne morete zgrešiti, saj je na nasprotni strani razgledna točka, kjer se odprejo lepi razgledi na rob nad Vipavsko dolino.
V križišči je prostora za tri avte (moj je tretji). Mahnem jo po sprva solidni cesti (rdeča sled), ki pa hitro postaja vse bolj zaraščena. Oznak ni, a celotna zadeva ni problematična, saj v kamnit breg vsekane poti ne morete zgrešiti. V letu ali dveh bo ta smer dostopa postala neuporabna. Kar nekaj odsekov moram prehoditi ritensko, saj se tako pri prebijanju skozi grmovje manj zatikam.
Da smo na vrhu nas opozori napis na vogalu nečesa, kar naj bi služilo kdo ve komu. Razgledov ni, sam vrh je »odbit«, robovi pa so gosto poraščeni. Še opozorilo. Na 1:50k kartah (tudi v Adria Topo) je kot »vrh« označen nekoliko bolj SZ del grebena, kar je vsaj po izohipsah napačno. Na 1:25k in 1:5k je označen vrh, ki ga tudi mi priznavamo.
PPS postavim kar ob zapuščenem ognjišču. Nekaj prostora za antene je, a podobna ugotovitev, kot za zaraščeno cesto.
Brez predhodne najave je interesa na bandu bistveno manj. Ko me spotirajo, se zadeva spremeni, a se v glavnem oglasijo le tisti, najbolj zavzeti lovci. Veselica se hitro zaključi, pospravim in jo po stezi, ki vodi v smeri Bavčarjevega doma na Čavnu. Veliko prijetnejša pot po visokem bukovem gozdu (zelena sled).
Spotoma naredim ovinek čez Mali Modrasovec, kjer se nahaja postojanka RK iz Ajdovščine. Stolp sem opazil že s poti ob vzponu, ropot agregata pa je bilo slišati vse do višjega soimenjaka. Malo poklepetamo, popijemo enega rogatega, pogledam tehniko in jo odmaham naprej do koče, ki se je zaradi kravala okrog nje ognem in raje še malo posedim na razgledišču, kjer me čaka avto.
Morda na tem mestu še predlog, za nabiranje kondicije. Od Predmeje do Cola vodi »Pot po robu«. Toplo priporočam zgodaj spomladi ali pozno jeseni. V bližini Otlice se nahaja tudi precej veliko naravno okno. Vstopno/izstopni točki sta dobro označeni, pot pa je bila pred dvema letoma, ko sem se tam potikal, dobro uhojena.