Malega Golaka sem se najprej želel lotiti po »standardni«, že večkrat opisani poti – s Kozarnic, kjer je moč pustiti avto. Po klepetu z Jurijem in njegovemu namigu, da se da pripeljati tudi više, sem se odločil za krajšo varianto. Iz Škofje Loke se odpeljem preko Ljubljane, Logatca, Podkraja, Cola do Predmeje in tam sledim cesto za Love. Nekaj časa je še asfalt, nato je pred nami dober makadam. Hitro pridem do sedla Magnovec, kjer me kažipot usmeri proti Iztokovi koči. Zapornica je dvignjena, tudi cesta je solidna in ne zasluži oznake »kolovoz«, ki jo vidimo na karti.
Avto pustim lepo v senci visokih dreves in jo mahnem po gosto markirani poti proti koči, oddaljeni 5 minut. Kljub dokaj zgodnji uri (niti 8 še ni), že srečujem prve povratnike.
Pri koči samo »Živjo – Živjo« in jo mahnem naprej proti vrhu. Pri informacijski tabli spregledam napis na skali za položnejšo pot. Verjetno naredi ovinek po pobočju. Tudi ta, bolj direktna je gosto markirana, kjer sem pa v dilemi, pa spremljam »nasekane« skale po poti. Nekdo se je očitno potrudil, da komu na zglajenih skalah na poti ne zdrsne.
Visok bukov gozd se na grebenu spremeni v nizko, bolj visokemu grmovju podobno rastje, malce više pa v rušje. Kmalu se odprejo prvi razgledi. Še malce in že sem na kamnitem vrhu, ki je več kot dobro označen.
Piha ko vrag in mi drog kar pošteno zvija. Nič hudega, imam vsak mir pred nadležnimi letalci. PPS postavim ob robu, da ne bom motil drugih obiskovalcev. Pametna odločitev, kot se kasneje izkaže.
Tokrat se javim kar nekaj prej, a to ne ovira najbolj vnetih lovcev. Tudi po hribih je precej aktivnosti, zato je več kot dovolj živ-žava na bandu. Na UKV-ju me preganjajo »motilci«, ki se nahajajo tam čez, preko meje. Ko postanem nezanimiv in me želijo nekateri že drugič narediti, ugasnem vse skupaj, pospravim in jo mahnem po znani poti proti koči. Tu sledi zasluženo krepčilo in dozori odločitev, da se odpravim še na Modrasovec.
Skoraj pozabil. Prostora na vrhu je kar nekaj, a se v naše drate lahko pričnejo zapletati drugi obiskovalci. Grmovje, ki na severni strani obkroža vrh je ravno dovolj močno in visoko (dober meter), da se nanj da privezati nosilec antene. Bo potrebno ponoviti v hladnejšem in bolj suhem ozračju, saj se je morje zaradi meglic le slutilo.
Hvala za zveze in spote!