Iz Loke se preko Žirov in Ledinskega Razpotja odpeljem v dolino Idijce. Ne vem kaj mi je bilo, da najprej zavijem v Idrijo, kot bi hotel na Vojsko. Je treba obrnit in priti v Spodnjo Idrijo, tam pa slediti kažipot za Kanomljo in preval Oblakov vrh. Če bi šel le na Jelenk, bi lahko avto pustil na večjem parkirišču ob tovarni, kjer znana rdeče/bela puščica pravi, da je do vrha 2 uri hoje. Zaradi popoldanskih aktivnosti si za izhodišče izberem prostorček pod lovsko kočo, precej više v bregu, kar mi občutno skrajša čas, potreben za hojo.
Na mestu, kjer parkiram, je prostora za avto ali dva. Nekaj več ga je prav pri koči. Dobro označena in markirana pot se vijuga čez Gorelo peč in naprej na travnate jase, ki obkrožajo sam vrh. Nezahteven pohod vzame zgolj dobre pol ure. OK, kar se hoje tiče bo tole prava turbo aktivacija.
Vrh je dobro označen, ima vpisno knjižico, žig in klopco pod smrekami. Nekaj okoliškega grmovja so poklestili. Žal kakih posebnih razgledov ni – malo zaradi drevja, malo zaradi motnega ozračja. Utaborim se nekoliko preč od vrha, da nebi motil morebitnih drugih obiskovalcev, ki pa jih ni bilo veliko – dva pohodnika in kolesar. Prostora za antene je dovolj. Smreke okrog vrha bi se dalo lepo porabiti tudi za zasilno streho. Skratka – vrh, kjer bi se lahko valjal cel dan
Malo sem zgoden, zato po ustaljeni navadi najprej preverim UKV dogajanje, nakar najdem prostor okoli standardne SOTA frekvence na 40m. Že na »QRL?« me pokliče prva postaja, nakar si sledijo v precej dolgi vrsti – 50 CW zvez v prve pol ure. Sledi menjava banda, pa ponoven povratek na UKV pa nazaj na KV in zaključek na UKV. Od prve do zadnje zveze je minilo dve uri in četrt. V logu se je nabralo 116 zvez – med mojimi aktivacijami največ do sedaj. Hvala vsem za zveze!
Sestopam po drugi poti v smeri Idrijskih Krnic. Malo ovinkarim med ruševinami starih italijanskih objektov, zato je sled (zelena), malo čudno zarisana. Na pol poti se odločim, da raje ne bom tolkel asfalta od križišča pri Cesarju do avta, zato se nekje na pol obrnem na pot, ki se malo nad lovsko kočo pridruži poti, po kateri sem se vzpenjal. Dosti bolj prijetno za noge in kolena!
Žal je lovska koča zaprta, zato ostanem ob tem, kar nosim s sabo. Malo počijem, se podprem in se odpeljem proti novim dogodivščinam.