Iz Loke preko Žirov se zapeljeva v smeri Idrije. Na Ledinskem Razpotju jo mahneva levo. Ideja je sicer bila, da bi peš nadaljevala od tu nekje, a je naprej le dobra asfaltna cesta, ki ima to pomanjkljivost, da je tudi markirana. Skratka, nobene vidne stezice.
Ob cesti je idealno mesto, da pustiš avto. Proti vrhu pelje širok kolovoz, ki se konča ob grobnici 47 neznanim partizanom. Vrh je jasno označen z obnovljenim Italijanskim konfinom, tudi klopca čaka na vnete aktivatorje.
Z Milanom se utaboriva na samem vrhu, kjer so morali pred kratkim (na jesen?) poklestiti nizko grmičevje. Prostora za vertikalko je več kot dovolj. Tokrat testirava novo izvedenko, z nekaj več radiali. Še par testov in napišem o njej kaj več.
Kljub delovnem dnevu je življenja na bandu kar nekaj. Tudi po hribih je veselo, tako da je kar nekaj zvez z vrha na vrh. No, »X«-i nebi bili »X«-i, če z Milošem nebi poskrbela za manjšo zmedo med lovci, ki kličejo le po spotih na SOTAWatch in ne po tem, kaj in kdo se na frekvenci nahaja. No, na koncu smo le dopovedali vsakemu, kar mu gre (vsaj upam).
Nezahteven vrh, primeren tudi za hitro popoldansko aktivacijo. Za nekaj več hoje bi bilo poizkusiti pot od Graparja mimo Novaka in Menarta ali pa mimo Cajnarja na sedlo med Kolencem in našim vrhom (glej karto). Naj ostane za prihodnjič …