Do Predmeje smo se pripeljali iz Ajdovščine (do tam pa po AC) in nadaljevali za smer Lokve. Mimo odcepa za Mali Golak in naprej mimo odcepa za Čaven se preko prevala 1188 m spustimo navzdol do Male lazne. Tam izberemo prvi odcep desno, cesto, ki vodi proti Veliki ledeni jami Paradani. Cesta je sicer zasnežena in že dodobra zvožena (v kolesnicah zglajena) vendar se vzpenja zlagoma, tako da ni pri vožnji nobenih problemov, ne navzgor ne potem navzdol. Zapeljemo se malo nad ledeno jamo, kjer v stičišču cest parkiramo. Od tu se po cesti napotimo peš, kot je označeno na karti.
Modro: avto, rdeče: peš
Iz te poti se po cca 700 m, ko cesta zavije v levo, odcepi nova cesta desno navzgor. Čeprav je na katri narisana le s črto, je čisto spodobna cesta, tudi sledi pnevmatik so v snegu. Se stalno vzpenja in po njen napredujemo navzgor vse do prvega prevala, ko se cesta obrne navzdol. Na tem prevalu oziroma par m pred prevalom zavijemo desno v nekaj m široko posekano traso, ki vodi proti vrhu Velikega Bukovca. Poseka s ceste ni zelo vpadljiva, je pa razpoznavna takoj, ko vstopimo v gozd. Ta trasa poseke poteka praktično do vrha, vmes je v enem delu malo bolj poraščena z grmovjem. Po skalah na trasi so oznake (tri vodoravne vzporedne rdeče črte) in malo pred vrhom je mejni kamen z oznako tromeje. Po kasnejšem pregledu karte na Atlasu okolja (temeljni topografski načrti) sklepam, da po tej poseki poteka meja gozdnega odseka in da je pri prej omenjenem kamnu tromeja gozdnih odsekov.
Modro sem označil cesto
Po cesti
Poseka ob meji proti vrhu
Proti vrhu
Ker je pobočje zasneženo (cca 10 cm) kakšne stezice proti vrhu nismo videli. Vseskozi nas je spremljalo sonce, tako da je bil prav prijeten vzpon. Do vrha smo hodili uro in pol.
Vrh je označen meter visokim kamnom, kvadrom v katerem je vklesan napis M. Bucovizza z višino 1448. Tudi strani neba na stranicah kvadra so označene z začetnicami italijanskih besed. Iz prej navedenih kart TTN izhaja, da je ta vrh tromeja treh katastrskih občin, višina pa je 1445 m.
Pogled proti Alpam
Vrh je poraščen, zato prav veliko prostora okoli kamna ni. Vsaj na dveh mestih je mogoče ob zimskem stanju vegetacije potisniti polagalko proti nebu nad krošnje brez da bi žico oviralo vejevje, ko bo listje, pa bo verjetno problem malo večji. Za inv. V praktično ni prostora.
Vrh. S53IZ in Andreja v soncu...
...in 10 minut kasneje
Po prihodu na vrh naredimo nekaj fotografij v soncu, še preden pa postaviva opremo (Iztok na kamnu, ki označuje vrh jaz pa nekoliko dlje) nas pokrije megla ali obak, nekoliko prične pihati in tako ostane ves čas aktivacije. Ker nas vse tri prične zebsti, je trajala le dobro uro. Iztok je pričel z delom na 2m/fm in naredil 30 zvez sam se pričel na 30m/cw in napravil le 10 zvez. Ni bilo nobenega spota in tako je izostal je tudi običajni pileup. Nato sem zasedel Iztokovo pozicijo in naredil še 10 zvez na 2 m. Pojavila pa so se motnje v obliki šuma in bruma, ki so popolnoma prekrile signale vseh S5 postaj. Tako da me je verjetno še kdo slišal in me klical, vendar je bil moj sprejem odvisen od teh motenj. Po debeli uri dela sta nas mraz in megla prisilila, da smo s pospešenim tempom pospravili in se po isti poti odpravili navzdol proti cesti in avtu. Sonca sicer ni bilo, vendar tudi megle nekaj deset metrov pod vrhom ni bilo več.
S51ZJ in pps
Hvala vsem z zveze in spote.
73,
Sergej S51ZJ in Iztok S53IZ