Malo se je potrebno pomatrati, da najdem prehod skozi zaščitne mreže in nato za domom do poznane »ceste«, ki mimo spomenika pripelje na smučišče. Najprej vzpon na Malo Kopo, rahel spust in priprava za naskok na Veliko Kopo. Vrh je mizast, zato s postavljanjem anten ne boste imeli težav. Tudi zgrešiti se ga ne da, saj je na njem velik konfin z geodetskimi podatki.
Tam okoli naj bi bile neke energetske točke, zato kar nekaj ljudi skače od ene do druge – vglavnem vsi bolj za »hec«, saj si nihče ne vzame kaj več časa n aposamezni točki. PPS postavim malo vstran, da komu ne zmedem energije, hi. Popoldne na bandu je manj živahno, kot dopoldne na Črnem vrhu, a sem vseeno zadovoljen. Ko me nihče več ne mara pospravim, in jo po znani poti mahnem proti izhodišču.
Na povratku proti domu naredim ovinek. Že zjutraj sem okoli Praprotišča opazil smerokaz za Partizanske bolnice. Kasneje izvem, da gre za bolnico Trška gora. Gozdna cesta je mestoma kar poškodovana, saj spravljajo les, drugače pa bolnice ne morete zgrešiti, saj je ob cesti informacijska tabla.
Naredim hiter obhod skozi barake, saj se že mrači, zato tudi slike ne bodo najboljše. Nato le še povratek do avta in proti domu.
Še slike …