Kabinska žičnica te pripelje na vrh in z njega za ceno 10€ kolikor stane povratna karta. Še vedno ceneje, kot par kilogramov gipsa, v kolikor bi se odločil, da po dolgih letih stopim na smuči. Ni kaj. Kar je ceneje, je ceneje in to je treba izbrat. Še posebno v današnjih časih, ko imajo ta bogati recesijo in gospodarsko krizo.
V teh koncih sem nazadnje smučal pred dvajsetimi leti. Zato je takoj po izstopu iz gondole zapel GPS, ki me je najprej vodil na Kriško planino in potem ob robu smučišča vse do 1658 m visokega Kržišča.
Na vrhu je bil sneg tako nedolžno lep in nedotaknjen, da se je bilo kar težko odločit kje postavit anteno. Nazadnje izberem točko, ki jo je pred mano steptal nekdo na smučeh. Se mi vsaj ni udiralo do koraka, kot se je malo stran.
Oblaki so se umikali, pa na hitro prekrili nebo , spet se na brzino umaknili, ves čas pa je nežno snežilo. Ma vam povem, da za primorca ni lepšega , kot je opazovanje sneženja. Človek bi tam sedel v neskončnost, gledal ples snežink, opazoval kako se počasi iznad oblaki na zahodu kažejo Julijci s Triglavom v sredini, kako na južnem pobočju Krvavca ekstremisti smučajo med drevesi po celcu kako ....
Sama klofarija je bila taka kot po navadi s to razliko, da sem se tokrat oglasil tudi lokalcem na dveh metrih. Hvala vsem, ki so poklicali, hvala za spote na Sotawathu in upam, da ne pozabim na naslednjo aktivacijo vzeti mikrofon in gumico za FM.
Slike : http://picasaweb.google.si/s53x.sota/SOTAS5KS021" onclick="window.open(this.href);return false;
Video: ...sledi...
