Do izhodišča se pripeljemo preko Tuhinjske doline. Pred bencinsko črpalko, dobra dva kilometra pred prevalom Kozjak, zavijemo levo v smeri Češnjice v Tuhinju in zaselka Okrog pri Motniku. Od tu naprej so na vseh pomembnih križiščih kažipoti v smeri Menine. Avto pustimo v debeli senci dreves tik ob cesti in se odpravimo na zgolj dobre pol ure dolg pohod proti Vivodniku – malo po markiranih stezah, malo po občutku preko pašnikov ali skozi slabo vzdrževane gozdove, kjer pa se da najti kako pozabljeno vlako.
Na vrhu je razgledni stolp in kup »konfinov«. Tokrat živine ni bilo v bližini, a dokaj »miniran« teren da vedeti, da prav daleč niso. Razgledni stolp je morala pošlatati strela, saj je eden od nosilnih stebrov dobro olupljen.
PPS postavim kakih 40m severno od vrha, saj nimam prav nobene želje, da se uro in pol cmarim na soncu. Žal sem izbral napačno senco, ki se je umaknila prej, kot sem računal. K sreči se tudi živ-žav na bandu umiri in se lahko umaknem v prijeten hlad.
Da nadoknadimo manj hoje od avtov proti vrhu se vračamo po ovinkih (zelena sled). Najprej želimo najti Snežno jamo, ki se po nekaterih podatkih nahaja vzhodno od Snežnega vrha. Kar nekaj časa se potikamo okoli lokacije in iščemo, a na koncu obupamo in se preko pašnikov napotimo proti Domu na Menini.
Sledi ohlajanje, vpis v knjigo obiskovalcev in zasluženo krepčilo. Vampov tokrat niso imeli, zvezdi dneva sta bili jota in ciganski golaž. Tudi ni bilo slabo.
Pot proti izhodišču nadaljujemo preko Špic-a, kjer ima RK Domžale postojanko. Sledi valovit spust po potkah in malo počez proti jugovzhodu, kjer v debeli senci čaka prevoz za v dolino.
Hoja po teh terenih je prav prijetna. Malo gor, malo dol po pašnikih. Le skozi gozd je včasih bolj nerodno, saj dreves, ki so padla ali jih potolčejo zaradi redčenja, nihče ne odstrani.
Kot običajno so slike v večjem formatu tukaj.
...